Krotitev velikanov po francosko

Tudi velikana, kakršen je Google, se da ukrotiti, so pokazali v Franciji, kjer googlov brskalnik ne bo več mogel kar tako povprek širiti tujih vsebin. Kakor je videti, bo moral v prihodnje plačevati medijem za tako imenovane sorodne pravice. Ni mogoče, da ne bi tudi v vzporednem digitalnem svetu enkrat obveljala pravila poštene konkurence.

Multinacionalka Google in (nekateri) predstavniki francoskih medijev so po dolgih mesecih, celo letih vztrajanja na različnih bregovih vendarle slišali drug drugega in so se »približali dogovoru«; tako so vsaj javili v sredo zvečer v skupnem sporočilu za javnost. Ni nepomembno, da so se pri ameriškem velikanu nekoliko potegnili nazaj, tik preden je danes svojo odločitev sporočilo pritožbeno sodišče v Parizu. Kakor je presodilo, je imelo pristojno francosko telo za varstvo konkurence prav, ko je aprila zahtevalo od spletnega giganta, da se z izdajatelji francoskega časopisja pogaja o plačevanju za njihove medijske vsebine, ki jih širi po internetu, posebno fotografije in posnetke. Tako imenovane sorodne pravice da narekujejo plačevanje za vse, česar se polasti googlov brskalnik.

Konkurenca velja za vse

Doslej niso hoteli pri Googlu o tem niti slišati, v svoj bran so le trdili, da bi lahko mediji vedno zahtevali umik. Sodišče je zdaj ta zagovor zavrnilo, kakor tudi stališče, da googlov brskalnik v resnici prispeva k večjemu prometu na spletnih straneh medijev, in je naložilo družbi, da izplača po 20.000 evrov vsem treh predstavnikom francoskih medijev, ki so se spustili v bitko: tiskovni agenciji AFP, zvezi APIG (nacionalni tedniki in regionalno časopisje) in SEPM-u (Sindikat založnikov revialnega tiska). Konkurenca velja za vse in povsod, na spletu ne more biti nič drugače, je zdaj brati komentarje.
Googlu, ki je hotel pravico najti na sodišču, se je tik pred zdajci menda uspelo sporazumeti z APIG (kamor sodi tudi nacionalni dnevnik Le Monde), ne pa še s preostalima dvema stranema; z njima se pogaja naprej. V denarju bi dogovor menda prinesel APIG-u, v katerem je povezanih 300 časopisov, okoli 25 milijonov evrov na leto ...

Francoski precedens

Odločitev v Franciji bo vplivala tudi na pogajanja z Googlom v drugih državah po Evropi, kajti sorodne pravice ureja evropska zakonodaja (direktiva je komaj iz leta 2019), Francija jo je le prva začela izvajati.

»Maja 2019 sprejeta direktiva EU o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu med drugim določa pravico založnikom medijskih publikacij za spletno uporabo njihovih publikacij s strani ponudnikov storitev informacijske družbe. To pomeni, da morajo spletni giganti, kot so Google ali Facebook, plačevati za vsakršno objavo vsebin tiskanih ali elektronskih medijev, pa naj gre za odlomke, povzetke ali tudi zgolj napotitve,« je za Delo pojasnil Luka Novak, član poslovodstva Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja. »Spletni ponudniki na osnovi teh objav tržijo oglase, katerih prihodke spravljajo v svoj žep, medtem ko mediji od njih ne prejemajo ničesar.«

Odločbo francoskega prizivnega sodišča po Novakovih besedah še posebej pozorno spremljajo vse članice EU, ki direktive še niso prenesle v svoj pravni red. »Med drugim tudi Slovenija (rok je junij 2021), saj je njegova odločitev znamenje, kako dosledno bodo sodišča po državah EU interpretirala direktivo in nepristransko razsojala v prid imetnikom ne glede na globalno ekonomsko težo uporabnikov.«