Kot konservativni kancler v senci

Berlin – »Ne bom veleposlanik, ki hodi naokrog strič trakove,« je v nedavnem intervjuju za berlinski radio KCRW dejal novi veleposlanik ZDA v Nemčiji Richard Grenell in res mu nihče ne more očitati nagnjenosti k diplomatski rutini. Zaradi izjav o pomoči evropskim konservativcem je komaj mesec dni po njegovem prevzemu ameriškega veleposlaništva ob Brandenburških vratih že slišati zahteve za odpoklic.

Novi ameriški veleposlanik v Berlinu Richard Grenell je razburil že nekaj ur po predaji akreditivov predsedniku Frank-Walterju Steinmeierju, ko je nemška podjetja pozval k takojšnjemu prenehanju poslovanja z Iranom, zdaj pa je še večji vihar povzročil z izjavo, da hoče krepiti evropske konservativce. »Mislim, da zaradi propadle politike levice nastaja val podpore konservativni politiki,« je dejal za Breitbart. Celo desni spletni portal ga imenuje »trumpovski veleposlanik«, nemški komentatorji pa dodajajo: kakršen šef, takšen njegov odposlanec. Sedanji ameriški predsednik s kazenskimi carinami za avtomobile Nemčiji grozi z napadom na njeno gospodarsko uspešnost. S tem radikalno prekinja »dobronamerno« povojno politiko ZDA do države, v katero se ni smel vrniti njegov ded.

Občudovalec Merklove, Kurza in Netanjahuja

Richard Grenell govori tudi o veliki časti služenja v Nemčiji in globokem, odkritem prijateljstvu s to državo. »Spopadamo se z istimi problemi, naj bo to Kitajska ali bližnjevzhodna vprašanja. Verjamemo v demokracijo, človekove pravice in kapitalizem,« je povedal v intervjuju za nemško revijo Focus. Dodal je, da je velik občudovalec kanclerke Angele Merkel, a zdaj enako pravi za »rock zvezdo« avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki ga med skorajšnjim obiskom v Berlinu vabi na kosilo v svojo rezidenco, potem ko je konservativnega izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja med nedavnim obiskom v Berlinu šel pozdravit kar na letališče. Tudi to ni bilo v nemškem protokolu in nekateri komentatorji ameriškega veleposlanika obtožujejo, da hoče biti nekakšen konservativni kancler v senci.



To je bilo še v času, ko si večina republikancev, demokratov in vseh Američanov ni niti predstavljala, da bi lahko newyorški nepremičninski in igralniški mogul zmagal na volitvah. Richard Grenell pri Trumpu občuduje prepoznavanje teženj ameriške »tihe večine«, ljudi, ki delajo nadure, da lahko šolajo svoje otroke ali jih enkrat na leto peljejo na počitnice. Tako je odrasel tudi sam, zato jasno vidi nasprotovanje navadnih Američanov privilegiranim elitam iz gospodarstva, politike in medijev, ki so doslej verjele, da so tiho večino vodile. Ta se je uprla z glasovi za Trumpa, ki je obljubil reševanje njihovih težav, in tudi ameriški veleposlanik v Nemčiji hoče reševati probleme, ne pa se samo pogovarjati o njih »z drugimi elitami«.
 

Angela Merkel izrazila zaskrbljenost

Grenllove pozive k umiku nemškega gospodarstva iz Irana bi z zelo veliko dobre volje morda še lahko uvrstili v to kategorijo, saj tudi pravi, da je njegova naloga preprečitev vojne ter da evropske države soglašajo vsaj o ciljih, če že ne o taktiki. In res je kanclerka Angela Merkel med obiskom izraelskega premiera izrazila zaskrbljenost zaradi vpliva Irana na Bližnjem vzhodu ter napovedala diplomatska prizadevanja za reševanje vprašanja iranskih balističnih raket, Jemna in vojaške navzočnosti v Siriji. Veleposlanikova podpora konservativnim evropskim politikom pa nima veliko skupnega z diplomacijo, ki bi morala predstavljati stališča njegove države, ne pa vplivati na razmere v državi gostiteljici, vsaj ne tako odkrito, kot to počne Grenell. Njegov odpoklic že zahtevata nekdanji socialdemokratski kanclerski kandidat Martin Schulz in parlamentarna voditeljica Levice Sarah Wagenknecht.

A v Berlinu ta dva še ne odločata, kanclerka pa je napovedala le zagovor na nemškem zunanjem ministrstvu. Bo to zadostovalo ali lahko pričakuje še več neprijetnih presenečenj iz ust ameriškega veleposlanika brez dlake na jeziku? Grenell odkrito priznava, da Nemčiji zavida gospodarske uspehe, a v radijskem intervjuju tudi namiguje, da je kanclerka »neverjetni presežek« dosegla z »nadmanevriranjem« prejšnjih predsednikov. Ameriški veleposlanik naj bi bil tudi blizu krščanskodemokratskemu ministru za zdravje Jensu Spahnu, ki velja za enega najglasnejših konservativnih kritikov bolj sredinsko usmerjene kanclerke.

Nekaj podpore pa Grenell vendarle dobiva tudi iz osrednjega dela CDU, vsaj kanclerkin tesni sodelavec Volker Kauder meni, da je stvar ameriškega veleposlanika, če svoje delo razume malo drugače. »Kot sem spoznal ameriškega predsednika in zdaj veleposlanika, domnevam, da bi lahko bile številne priložnosti za komentiranje, glede na to, kakšna sta,« je po poročanju tiskovne agencije AP še dodal konservativni parlamentarni prvak. »Treba je vzeti, kot je.«