Kdo je na čigavem krožniku?

Jagenjčku so povedali, da je povabljen na božično kosilo, on pa se je silno razveselil te časti. Nihče mu ni povedal, da ne bo za mizo, temveč na mizi, dobro pečen in prelit z omako iz bazilike. S to metaforo je eden izmed profesorjev opisal nevarnost, v kateri se je znašla Evropska unija, ko so jo povabili, da sredi trgovinske vojne, ki se je razplamtela med tema državama, stopi med ZDA in Kitajsko.

Vasilis Trigkas, raziskovalec v strateškem centru pasu in ceste na kitajski univerzi Tsinghua, je analiziral položaj EU med dvema vrhunskima srečanjema, ki ju bodo organizirali prihodnji teden in bosta bistveno opredelili geopolitiko nove dobe. Najprej se bodo v Bruslju zbrali voditelji držav članic Nata, nato bodo voditelji EU v nedeljo odpotovali v Peking na 20. vrhunsko srečanje s kitajskim vodstvom.


 

Prefinjena diplomacija

»Prvič, odkar je naredila geopolitični samomor v prvi svetovni vojni, ima Evropa priložnost, da izpelje prefinjeno diplomacijo v širšem obsegu, trdno zaščiti svoje interese in ohrani institucije, ki so do zdaj skrbele, da je bil svet varen in napreden,« je povedal Trigkas. Vprašanje je le, je dodal, ali je EU pripravljena odigrati vlogo velikega diplomata brez enotne zunanje politike, s tem pa tudi brez pravega zunanjega ministra. Če ne bo zavzela jasnega stališča o lastni varnosti v odnosih z ZDA in v zahtevah po transparentnem poslovanju s Kitajsko, bi lahko Evropa v resnici postala jagenjček na božičnem kosilu. Na krožniku dveh levov, ki si bosta brez oklevanja privoščila pojedino.

Velika verjetnost je, da se to ne bo zgodilo. Evropejci so v dobrem položaju, da se pokažejo kot pionirji novih reform, ki so bile prejšnji petek napovedane na zasedanju centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske, in da se kot glasniki pozitivne spremembe vključijo v boj med gospodarskima velesilama.

Eden izmed dokumentov, ki so jih ta teden podpisali med bivanjem premiera Li Keqianga v Nemčiji, je memorandum o gradnji kompleksa Basf v kitajski južni pokrajini Guangdong. To bi bilo zgolj še eno pismo o nameri, polno velikih pričakovanj in majhnih možnosti za njihovo uresničitev, če ne bi šlo za pomemben precedens. Če bo kemijski kompleks zgrajen do leta 2030, kot je zapisano v memorandumu, bo to tretja največja proizvodna baza Basfa na svetu, eden izmed največjih evropskih investicijskih projektov na Kitajskem, vreden več kot 10 milijard dolarjev, in, kar je najpomembnejše, prva družba na kitajskih tleh, ki bo v popolni lasti Nemcev. Na kratko povedano, Kitajska bo s tem dokazala, da je pripravljena reformirati svoj sedanji gospodarski sistem in ga v resnici odpreti tujim partnerje.


 

Druga faza reform

To poletje je mogoče pričakovati, da bo kitajsko politično vodstvo objavilo program Širokega zalivskega območja, kar bi dejansko bil začetek druge faze reform, ki so se začele pred natanko 40 leti. Poudarek bo na visoki tehnologiji namesto na ceneni proizvodnji ter na kakovostnih projektih namesto na visokih številkah. Prav zaradi tega, ker so se znašli v vlogi velikega diplomata med trdo pestjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in načeto samozavestjo rastoče Kitajske, bi lahko Evropejci dobili status pomembnežev v novem območju korenite preobrazbe kitajske gospodarske identitete iz globalne delavnice cenenih izdelkov v sodobno tehnološko velesilo in globalno voditeljico gospodarske integracije.



Poleg tega se je že do zdaj pokazalo, da z vsakim novim svežnjem carin v Washingtonu Kitajska dolije malce strupa v komunikacijo med ZDA in Severno Korejo, tako da je jasno, da bo, četudi Kitajska ne bo sposobna odigrati odločilne vloge v morebitni denuklearizaciji sosednje države, kitajsko vodstvo še naprej več kot sposobno preprečevati spravo, o kateri sta se pred natanko mesecem dni v Singapurju pogovarjala Trump in severnokorejski voditelj Kim Džong Un.


 

Obramba globalizacije

EU bi torej lahko prispevala k svetovnemu miru s pozornim ohranjanjem ravnovesja v Natu in tudi novim pristopom do Kitajske. Lahko bi sprejela povabilo in postala zaveznica azijske velesile pri obrambi globalizacije in odprtega trga, v zameno pa zahtevala od nje spoštovanje pravil transparentnosti, pravne države in človekovih pravic, vgrajenih v temelje svobodnega trga. Kitajsko politično vodstvo že dolgo ni bilo tako pripravljeno prilagajati svoja stališča o vseh teh vprašanjih.

Ozračje, v katerem bosta potekali vrhunski srečanji – tisto v Bruslju in tisto v Pekingu –, je zelo nevarno. Kitajski partijski mediji so pozvali k previdnosti zaradi »gospodarskega terorizma«, kar je, kot pravi Liu Shangxi, raziskovalec v pekinškem centru za Brics in globalno upravljanje, edino pravo poimenovanje nepredvidljivih in pogubnih enostranskih potez Amerike proti drugim državam. »Terorizem uporablja nasilje,« je dejal Liu. »Gospodarski terorizem brez neposredne uporabe nasilja povzroča podobne učinke, če ne še hujših. Poleg tega gospodarski terorizem meče senco na javno varnost in že tako negotove razmere po svetu.« Proti temu je treba nemudoma ukrepati.
 

Zlata kletka

Vendar je kitajsko orožje za trgovinsko vojno omejeno na nekaj ostrih puščic. Kitajski mediji že odvračajo turiste od potovanj v Ameriko, in to s trditvami, da tam ne bodo več varni in da nima smisla preživljati počitnic v državi, ki postaja sovražnica kitajskega razvoja. Vse to so razmeroma majhne bombe. Velika zmaga bi bila zagotovljena, če bi se Kitajska odprla proti EU in v odnosih z evropskimi partnerji pokazala, da reforme niso ujete v zlati kletki. Delno je to odvisno od evropskih pogajalcev, ki bodo v nedeljo odpotovali v Peking. Bodo za mizo ali na mizi? Konec koncev ni nujno, da je vedno vse odvisno od apetita levov.