New York – »Jasno nam je, da odgovornost za napad nosi Iran, druge razlage ni,« sporočajo francoski predsednik
Emmanuel Macron, nemška kanclerka
Angela Merkel in britanski premier
Boris Johnson. »Čas je, da Iran sprejme dolgoročni pogajalski okvir za svoj jedrski program kot tudi za območna varnostna vprašanja, v vključno s programi izstrelkov.«
Nedavni raketni in dronski napad na savdsko naftno industrijo, za katerega so najprej odgovornost prevzeli jemenski Hutiji, je ameriški zunanji minister s pogledom na Iran označil za vojno dejanje, zdaj pa tudi Macron, Merklova in Johnson Teheran pozivajo, naj se vzdrži nadaljnjih provokacij. Britanski voditelj je v intervjuju za Sky News predlagal celo jedrski sporazum z islamsko republiko, kakršnega zagovarja ameriški predsednik
Donald Trump. »Upam v Trumpov dogovor.« Ameriški predsednik je zato britanskega kolega razglasil za zmagovalca.
Mlada okoljevarstvena aktivistka Greta Thunberg opazuje prihod ameriškega predsednika Donalda Trumpa na podnebni vrh OZN. FOTO:Andrew Hofstetter/Reuters
Iran ima vsaj za zdaj drugačne načrte. Predsednik
Hasan Rohani je pred odhodom v New York obsodil navzočnost tujih sil v Arabsko-Perzijskem zalivu, na vojaški paradi ob obletnici iraške invazije iz leta 1980, na kateri je nastopil, pa so razkazovali rakete z dosegom 2000 kilometrov ter vojaške drone, s katerimi naj bi poleti sestrelili ameriškega. Voditelj islamske republike je napovedal tudi nov »mirovni« načrt, po katerem naj države Perzijskega zaliva same poskrbijo za svojo varnost.
Sosednjim državam je ponudil roko prijateljstva in bratstva, saj zdaj po njegovem prepričanju sovražnika islama in območja - Amerika in sionizem- zlorabljata razkole med njimi. A se Iran svojih nasvetov ne drži popolnoma niti sam, saj v Arabsko-perzijskem zalivu načrtujejo skupne vojaške vaje z Rusijo in Kitajsko.
Iranski predsednik Hasan Rohani. FOTO:Reuters
V medgeneracijskem sporu zaradi škodljivih plinov pa sta zgoraj omenjeni Nemčija in Francija med državami, ki jih Greta Thunberg skupaj s petnajstimi drugimi mladimi aktivisti toži zaradi kršenja konvencije Združenih narodov o pravicah otrok. V njej piše, da imajo mladi pravico do življenja, zdravja in miru. Poleg Nemčije in Francije mladi tožniki omenjajo Argentino, Brazilijo in Turčijo, ZDA, ki konvencije niso ratificirale, pa niso vključene v tožbo.
Komentarji