Grčija in Španija za sprejem tam registriranih beguncev

Berlin – Za kanclerko je dobro znamenje, da jim je na bruseljskem vrhu uspelo doseči skupna stališča do »največjega izziva za Evropsko unijo«, to je do migrantske krize. Socialdemokrati se strinjajo, nemška opozicija pa sklepe vrha EU ocenjuje za nezadostne, čeprav na levici prav nasprotno kot na desnici. Za Angelo Merkel in njeno vlado bo odločilno mnenje bavarskih konservativcev, saj so prav ti z nasprotovanjem njeni prejšnji begunski politiki povzročili politično krizo.

Vplivni deželni voditelj Alexander Dobrindt boljše zavarovanje zunanjih meja EU, begunske centre v tretjih državah in boj proti vzrokom za beg vidi kot potrditev dosedanjih zavzemanj svoje CSU. Bavarski konservativci pa bodo o vrhu EU razpravljali v nedeljo, prav tako CDU kanclerke Merklove.

Ta je že dosegla pripravljenost Francije, Španije, Poljske in Danske na pogajanja o vračanju tam registriranih iskalcev za azil iz Nemčije, za podrobnosti pa naj bi poskrbel notranji minister Horst Seehofer.

Bo Merklovi pomagal Kurz?

Še pred vrhom je dolgoletni bavarski premier zagotovil, da konservativci najjužnejše nemške dežele, ki je tudi najbolj izpostavljena begunskim tokovom, ne želijo razbiti koalicije CDU/CSU s socialdemokrati ali spodbuditi odhoda kanclerke. Pravi, da si kljub razlikam želijo konstruktivnega sodelovanja v iskanju rešitev, ki lahko zadovoljijo tudi njih. Morda bo Merklovi pomagal avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je zadovoljen, da se pozornost končno usmerja na zunanje meje EU. Zanj je to pomemben korak v pravo smer, čeprav je Merklova v svoji izjavi po vrhu poudarjala predvsem ustanavljanje centrov za zadrževanje iskalcev zatočišča v sodelovanju z mednarodnimi begunskimi organizacijami.

Omenila je tudi varovanje zunanjih meja EU in končanje tako imenovanega sekundarnega priseljevanja. Ob robu vrha se je tako sestala tudi z voditeljema Španije in Grčije, Pedrom Sánchezom in Alexisom Ciprasom, to je s predstavnikoma držav, ki so v begunski krizi najbolj izpostavljene. Po besedah kanclerkinega predstavnika za tisk sta tudi zadnji dve državi pripravljeni sprejeti tam registrirane begunce.
 

Za ene uspeh, za druge polom

Vplivni ministrski predsednik dežele Schleswig-Holstein Daniel Günther v sklepih vrha vidi »znamenje, na katero smo upali«. Tudi socialdemokratski minister za finance Olaf Scholz v bruseljskih sklepih vidi uspeh za vse, drugi socialdemokrati pa pričakujejo končanje prepirov. Opozicijski Zeleni pa se bojijo odstopa od človekoljubne begunske politike. »Evropska unija je pred opustitvijo moralnega kompasa, ta vrh ne vrača niti človekoljubnosti niti reda,« je ocenila voditeljica stranke Annalena Baerbock. Za voditelja Levice Bernda Riexingerja vrh pomeni kar bankrot človekovih pravic in sramotno dvojno moralo voditeljev EU. Zvezna kanclerka po njegovem prepričanju v EU opravlja posle »nadobudnega monarha« Markusa Söderja.

Na drugi strani nemškega političnega odra so za liberalnega voditelja Christiana Lindnerja bruseljski sklepi premalo konkretni, zato ne pomenijo preloma, ampak le korak na poti k evropskem sistemu azila. »Z nejasnimi napovedmi, abstraktnimi opisi ciljev in metodo prostovoljnosti v Evropi ne bo reda, ki ga potrebujemo za zavarovanje naše svobode brez zapornic.« Še ostrejša je Alice Weidel iz nacionalistične Alternative za Nemčijo, ki tudi v prihodnjih dveh letih evropske meje vidi kot odprta skedenjska vrata.