V nadaljevanju preberite:

Kolektivne predstave niso nepomembne, zato je bistveno, da se o posameznih okoljih ne ohranjajo le klišeji. Francija je – kot domovina Louisa Pasteurja in z vsem jedrskim arzenalom, ki ga ima – od nekdaj tudi družba radovedne znanosti in napredne tehnologije, zadnje desetletje zgoščene v »clusterju« Paris-Saclay v pariški regiji.
Ideja o raziskovalno-inovativni četrti, ki še vedno urbano nastaja in je tudi sociološko zanimiv fenomen, se je v projektu Grand Paris (Véliki Pariz) porodila že predsedniku Nicolasu Sarkozyju, sedanji voditelj Emmanuel Macron pa je prav tako velik privrženec dinamike, naj gre za znanost in tehnologijo ali za živahno dogajanje na področju zagonskih podjetij. Resnih izzivov, s katerimi se spopada človeštvo, je nič koliko, sploh tistih, povezanih z zdravjem, ekologijo, mobilnostjo, energijo, varnostjo in podobno. Zato je pomembno, da akademska, raziskovalna ter podjetniška in industrijska srenja bolj kot kdaj prej držijo skupaj in si pomagajo.
Ker kliče napredek po sodelovanju, tako v tamkajšnjem sinhrotronskem pospeševalniku Soleil kot v raziskovalnem centru za jedrsko in alternativno energijo (CEA), povedo, da so v stiku s slovenskimi raziskovalci, na primer z inštituta Jožefa Stefana. Študentska srenja je tudi nacionalno pisana, kar 42 odstotkov vseh doktorskih študentov z univerze Paris-Saclay in tamkajšnjega politehniškega inštituta je tujih, na magistrski ravni pa 38 odstotkov.