Ljubljana – Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju zanjo je nared za javno obravnavo. Po njem bodo vse osnovne storitve, tudi zdravstvene, zavarovancem dostopne brez dodatnega plačila, prispevna stopnja pa 1,47-odstotna. V te namene država že prihodnje leto potrebuje 640 milijonov evrov. A od kod jih vzeti?
Po predlogu zakona bi dobrih 305 milijonov evrov prenesli iz obstoječih javnih virov, dodatno pa bo treba zbrati še skoraj 336 milijonov.
21
evrov na mesec bi za dolgotrajno oskrbo prispeval zaposleni s povprečno plačo
Včeraj sta zakonski predlog javnosti predstavila ministra za zdravje in za delo
Tomaž Gantar in
Janez Cigler Kralj, glede dodatno zbranih milijonov za pravice, ki bodo v celoti financirane iz javnih virov, pa je v. d. generalnega direktorja direktorata za dolgotrajno oskrbo
Klavdija Kobal Straus omenila 1,47-odstotno prispevno stopnjo za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, medtem ko bi se prispevna stopnja iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja znižala za 0,4 odstotka. Tako bi zaposleni, ki prejema minimalno plačo, v sveženj za dolgotrajno oskrbo mesečno prispeval evrov, enak delež tudi njegov delodajalec. Posameznika s povprečno plačo bi v »sklad« plačeval 21 evrov, upokojencem pa bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Spiza v višini sedem evrov.
Čim dlje doma
V zakonu je po besedah Cigler Kralja ključno troje. Da omogoči starostnikom, da čim dlje ostanejo v domači oskrbi, če to ni mogoče in potrebujejo nego v instituciji, pa jim je treba zagotoviti dostojno bivanje tam, je dejal. Tretja ključna zadeva se nanaša na ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno nego in več zdravstvene oskrbe. Predvideli so tri tipe domov glede na potrebe starejših, ki v njih živijo – bivalni, oskrbni in negovalni dom.
Martin Toth, član strokovnega sveta ZDUS, svari, da se bo struktura prebivalstva spremenila že čez deset let Foto: Ales Černivec/Delo
Martin Toth, član strokovnega sveta ZDUS in komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje ZDUS, pozdravlja tokratni zakonski predlog, saj ga glede na staranje prebivalstva nujno potrebujemo: »Vse več ljudi bo potrebovalo pomoč druge osebe in to znotraj družin ne bo mogoče, ker so mladi zaposleni. Treba je najti drugo obliko zagotavljanja obvezne pomoči. A to ni zdravstvena pomoč, kot nekateri razumejo, ampak pomoč pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti, kot so umivanje, oblačenje, gibanje …« Vzor nam je lahko Nemčija, ki ima tak zakon že od 1996, a mi kar naprej iščemo svoje variante, je kritičen Toth. Nekaj dobrih rešitev zakon po njegovem ima, veliko pa bo treba še dodelati. O manjkajočih milijonih evrov za dolgotrajno oskrbo opozarja, da toliko »manjka zdaj«. A struktura prebivalstva se bo spremenila že čez deset let. Število starejših bo bistveno večje kot je danes, potrebe bodo rastle bistveno hitreje od bruto domačega proizvoda, od plač in še od marsičesa: »Že danes bi morali razmišljati za dvajset let naprej. Leta 2050 bo po podatkih demografov razmerje prebivalstva do 65 let in tistih nad 65 let že skoraj ena proti ena. Problem je zelo resen.«
Komentarji