Doktor WHO je mikrobiolog iz Etiopije

»Želim biti odkrit z vami: v bližnji prihodnosti ne bo vrnitve v staro normalnost,« je na začetku tedna na virtualni konferenci posvaril prvi mož Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom ​Ghebreyesus. Petinpetdesetletni Etiopijec se je v preteklih mesecih znašel v središču svetovne javnosti.

Nekateri so pohvalili njegov odločni in mirni pristop v izrednih zdravstvenih razmerah, mnogi pa so poudarili, da se je organizacija pod njim na pandemijo odzvala prepočasi, da bi preprečila izbruh virusa, ki je doslej terjal na tisoče življenj. Kdo je torej človek, zaradi katerega ves svet zadržuje sapo, medtem ko govori o pandemiji?

Mikrobiolog Tedros Adhanom Ghebreyesus je prvi Afričan na položaju generalnega direktorja WHO in prvi brez klasične medicinske izobrazbe. Rodil se je leta 1965 v etiopskem mestu Asmara, ki je leta 1991 z odcepitvijo Eritreje postalo prestolnica novonastale vzhodnoafriške države. Na njegovo poklicno pot je močno vplivala smrt njegovega mlajšega brata, ki je umrl zaradi ošpic, saj ni bil nikoli cepljen. »Nikoli se nisem mogel sprijazniti s tem, kar se je zgodilo,« je povedal v pogovoru za Times in dodal, da se mu zdi sila nepravično, da morajo nekateri otroci umirati zaradi bolezni, ki se jih da preprečiti, samo zato, ker so se rodili na napačnem mestu. Prav zato se je odločil, da bo kariero posvetil boju proti nalezljivim boleznim in si prizadeval vsem zemljanom omogočiti dostop do zdravstva.

Reforma svetovne organizacije

»Vse poti bi morale voditi k univerzalni zdravstveni pokritosti. Ne bom miroval, dokler ne bomo tega dosegli,« je povedal tik pred izvolitvijo na položaj generalnega direktorja WHO. Po študiju se je pridružil Osvobodilni fronti tigrajskega ljudstva (TPLF), ki se je borila proti diktatorju Mengistuju Hajleju Marjamu, kasneje pa je postal etiopski minister za zdravstvo in zunanje zadeve. Čeprav je kot minister izboljšal dostop do javnega zdravstva, so mu mnogi očitali, da je poskusil zatreti poročanje novinarjev o epidemiji kolere v državi.

Mandat generalnega direktorja WHO je prevzel julija 2017, za njegovo izvolitev pa se je poleg afriških in nekaterih azijskih držav najbolj zavzemala Kitajska. Po prevzemu položaja je obljubil, da bo izpeljal reformo svetovne zdravstvene organizacije ter se lotil bolezni, kot so malarija, ošpice in aids. Že kmalu po izvolitvi pa je razburil javnost, ko je imenoval nekdanjega predsednika Zimbabveja Roberta Mugabeja, diktatorja, ki je državi s trdo roko vladal kar 37 let, za ambasadorja dobre volje WHO.



Na Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa letijo tudi kritike, da raje sodeluje z avtoritarnimi državami kot z zahodnimi demokracijami. Januarja letos, preden je WHO razglasila pandemijo koronavirusa, je poletel na Kitajsko in pohvalil način, kako se tamkajšnje oblasti spoprijemajo z izbruhom okužb z novim virusom, četudi so aretirale zdravstvene delavce, ki so prvi opozorili nanj. Nekaj dni kasneje je pred svetovno javnostjo izjavil, da je Kitajska z ukrepi kupila čas vsemu svetu. »Namesto da bi samo kritiziral tamkajšnjo vlado, je ubral strategijo, s katero hoče prepričati Kitajce, da bi bili v prihodnje bolj transparentni,« je za BBC povedal Lawrence Goslin, profesor zdravstvenega prava na univerzi Georgetown v Washingtonu, a hkrati poudaril, da bi zaradi pohval Kitajski lahko škodil ugledu WHO kot neodvisne organizacije.

Najostrejši očitki na račun WHO so sicer prišli iz ZDA. Predsednik Trump je obtožil organizacijo, da je pristranska do azijske velesile in da je prikrivala širitev koronavirusa, zato je napovedal prekinitev financiranja. To sicer ni prvič, da so WHO doleteli očitki, da se ni pravilno odzvala na izbruh kakšne bolezni. Predhodnica zdajšnjega generalnega direktorja Margaret Chan se je znašla na udaru, ker je razglasila pandemijo svinjske gripe, države po vsem svetu pa so nato porabile milijone za nakup zdravil, ki jih na koncu niso potrebovale.