Devetsto milijonov glasov

Začele so se najdaljše, najdražje in po nekaterih merilih najbolj demokratične volitve na svetu. Indija bo volila svoj novi parlament – lok sabho – in ob tem ­izvolila novega ali morda kar ­dosedanjega premiera.

Sedanji predsednik vlade Narendra Modi in njegova stranka Bharatija Džanata (BJP) se bosta bojevala za nov mandat. Čeprav so javnomnenjske raziskave pokazale, da imata veliko možnosti za uspeh, je tudi opozicijska Kongresna stranka veliko močnejša, kot je bila na volitvah pred petimi leti.

Konec koncev je Modi naredil vrsto napak, ki jih zdaj Kongresna stranka in njen predsednik Rahul Gandhi podčrtavata z rdečim svinčnikom in ob tem postavljata ključna vprašanja: je Indija danes varnejša, bogatejša, čistejša in sodobnejša, kot je bila v času, ko je prevzela oblast ​BJP, in to z vrsto obljub, od katerih so mnoge zgolj populistične floskule.
 

Modijeva zapuščina

Parlamentarne volitve, ki bodo trajale šest tednov, so edinstvena prireditev velikih številk. Za vse, ki so prepričani, da v državah z več kot milijardo prebivalci demokracija ne more obstajati, je to dokaz, da se motijo. Za 543 poslanskih mest v spodnjem domu parlamenta se bo potegovalo več kot 8000 kandidatov, pri čemer bo poskušal vsak od njih v zadnjem trenutku pridobiti čim več glasov – z glasnostjo in gorečimi govori prek megafonov, pa tudi z darili, ki jih bodo delili v volilnih okrajih. Pripravljeni so paketi s hrano, steklenice z alkoholnimi pijačami, televizorji in celo žive živali. V nekaterih podeželskih predelih so kandidati podarjali­ volivcem koze, ki so za kmete veliko bolj dragocene kot zlati medaljoni, ki so jih delili v mestih. Skorajda ni kandidata, ki ne bi porabil velikega dela zakonsko dovoljenih sredstev prav za ta del kampanje. Ni treba posebej poudariti, da bodo to najdražje volitve na svetu. Na volivca bodo povprečno porabili 7 evrov, kar je absurd v državi, v kateri okoli 60 odstotkov ljudi živi z manj kot 2,5 evra na dan.



Na volitvah bo sodelovalo približno 500 političnih strank, največji del glasov pa bosta dobili največji – BJP in Kongresna stranka. Modi je leta 2014 veliko lažje navdušil ljudi z geslom »Naredimo Indijo znova veliko«. Karizmatični populistični nacionalist je v zadnjih nekaj desetletjih gotovo najmočnejša osebnost na čelu Indije, a je hkrati (podobno kot ameriški predsednik Donald Trump) izzval najgloblje razdore po državi.



Hindujcem se je hotel prikupiti s »kravjo politiko« in dodatno zaostril prepoved klanja svetih živalih v industrijske namene. S tem je povzročil, da se je povečala nestrpnost med hindujci in muslimani, pa tudi to, da je veliko ljudi, ki so delali v usnjarski industriji, ostalo brez dela. Od Modijeve obljube pred petimi leti, da bo v desetih letih odprl 250 milijonov delovnih mest, je ostalo zgolj prazno upanje. Brezposelnost se je povečala in dosegla najvišjo stopnjo v zadnjih 45 letih. Seveda se to ni zgodilo samo zaradi krav. Populizem in gospodarstvo velikokrat ne gresta skupaj.

Indijci, ki glasno napovedujejo, da bodo tudi tokrat volili BJP, to pojasnjujejo z Modijevo odločnostjo, da bo »Pakistanu pokazal svoje«. Prepričani so, da sosednja država stoji za terorističnimi napadi v kašmirski regiji, ki je pod indijsko oblastjo, sedanji premier­ pa je obljubil, da bo ukrepal po načelu »oko za oko«, dokler ne bodo kar najbolj omejili teh incidentov. Pokazalo se je, da se je število napadov v tem času še ­povečalo.
 

Teža (ne)izpolnjenih obljub

Podobno se kažejo tudi pomanjkljivosti pri izpolnjevanju drugih Modijevih obljub. Celo ko se premier hvali, da ima zdaj 90 odstotkov Indijcev stranišče (ko je prišel na oblast, jih je imelo dostop do stranišča samo 40 odstotkov), zamolči, da od vseh stranišč, ki so jih postavili, številna ne delujejo.



S postavljanjem tovrstnih vprašanj pridemo do ugotovitve, da bo BJP v lok sabhi dobila precej manj sedežev. Celo če bo zmagala na volitvah, bo morala iti v koalicijo. V vsakem primeru čaka zmagovalca veliko dela in najbrž si bo zaželel, da Indija ne bi bila tako demokratična in da ne bi tako natančno preštevali vsega narejenega, predvsem pa tistega, kar ni bilo izpolnjeno.