Podnebni dogovor se vse bolj odmika

Po celonočnih sestankih države na podnebni konferenci v Bakuju, ki se je uradno končala včeraj, še vedno niso dosegle dogovora o ključnem vprašanju: povečanju zneska bogatih držav za financiranje zmanjševanja emisij in prilagajanja na podnebne spremembe v revnih državah. Glavne bogate države so svojo ponudbo od včeraj zvišale z 250 na 300 milijard dolarjev letno do 2035. Revne vztrajajo, da to ni dovolj. Organizacije civilne družbe sporočajo, da je noben dogovor boljši kot slab dogovor.

Plenarno zasedanje držav, na katerem naj bi sklenili končni dogovor, je bilo sprva predvideno ob 10. uri po lokalnem času, a se je premaknilo na popoldanske ure. Številni ministri držav danes odhajajo ali pa so že odšli domov.

Premik na nočnih dogovorih?

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je včeraj na prizorišču v Bakuju ocenil, da je znesek 250 milijard realna številna, ki je dogovorjena s Kitajsko, ZDA, arabskimi državami – z vsem razvitim svetom. »Kasneje jo vedno lahko povečujemo. Da bi jo pustili na mizi in ne sprejeli dogovora, pa je neprimerno slabše. Vsako leto pozneje bi bilo izgubljeno, za isto številko bi morali vložiti več napora, da dosežemo konsenz,« je spomnil na težke geopolitične razmere v svetu.

Slovenija, ki jo v Bakuju zastopa le še glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, drugi člani delegacije pogajalcev in minister so danes odpotovali domov, se o stališčih EU usklajuje z drugimi državami članicami.

Evropska unija je nakazala, da je pripravljena pristati na zavezo o nekaj več denarja, če bodo vse države dale zavezo o hitrejšem zniževanju emisij oziroma stopile korak naprej od lani doseženega dogovora na podnebni konferenci v Dubaju o odmiku od uporabe fosilnih goriv. Okrepitev ambicij za zmanjšanje emisij je, ohrabrena z zmago Trumpa v ZDA, blokirala Savdska Arabija.

Po poročanju Guardiana je azerbajdžansko predsedstvo na nočnem sestanku za zaprtimi vrati z majhno skupino ministrov in vodij delegacij podnebnih pogajalcev iz Kitajske, EU, Savdske Arabije, Brazilije, Velike Britanije, ZDA in Avstralije doseglo dogovor o ključnih točkah spora glede podnebnih financ in odmiku od uporabe fosilnih goriv.

Zdaj pa na dan prihajajo informacije, da so novi osnutki končnih zaključkov nejasni; med drugim naj bi pogajalci dobili besedilo, v katerem so ob strani pripisane pripombe Savdske Arabije. Veliko kritik že ves čas pogajanj leti na račun azerbajdžanskega predsedstva Cop29, ki da je pasivno in slabo organizirano.

FOTO: Maja Prijatelj Videmšek/Delo

Revne ponudbo označile za žalitev

Osnutek zaključnega dokumenta o novem finančnem cilju podnebnih ukrepov predvideva, da bodo države v razvoju dobile 1,3 bilijona dolarjev, na kolikor so ekonomisti ocenili potrebe za blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje nanje in zeleni prehod v državah v razvoju. Vendar pa te hočejo, da večji delež tega zneska pride od bogatih držav, in sicer v obliki nepovratnih sredstev, ne pa posojil. Včerajšnjo ponudbo o 250 milijardah dolarjev letno do 2035 so zato ocenile kot žalitev.

EU je največja plačnica podnebnih financ državam v razvoju. Zagotavlja jih v višini 30 milijard dolarjev letno, dodatnih sedem milijard pa z investicijami v partnerstvu z zasebnim sektorjem.

Protestniki na prizorišču podnebne konference medtem vzklikajo gesla: »Plačajte zdaj!« in »Noben dogovor je boljši kot slab dogovor«. Skupina 335 organizacij civilne družbe je predala pismo podpore skupini držav v razvoju G77 in Kitajski, ki zahtevajo povečanje finančnih zavez bogatih držav. »Noben dogovor v Bakuju je boljši kot slab dogovor in ta dogovor je zelo, zelo slab zaradi nepripravljenosti razvitih držav za spremembo stališča,« so zapisali.