Avstrijsko-rusko gospodarsko prijateljstvo

Uradni povod za prihod ruskega predsednika Vladimira Putina je bila 50. obletnica prvega sporazuma o dostavi zemeljskega plina med Avstrijo in Sovjetsko zvezo. Obisk, ki ga je varovalo 800 vojakov in enako število policistov, je bil kratek, a pomemben za državi, ki ju povezujejo tesni gospodarski odnosi. Gosta je pričakal njegov avstrijski kolega Alexander Van der Bellen, srečal pa se je tudi s kanclerjem in predsednikom ljudske stranke Sebastianom Kurzem.

»Avstrija leži v središču Evrope, na meji med vzhodom in zahodom, in je vedno bila most v geografskem in političnem smislu, kar hoče ostati tudi v prihodnosti. V tem pogledu smo srečni, ker imamo tako trdne temelje za dialog z Rusijo,« je Kurz že pred srečanjem povedal za rusko agencijo Tass. Po njegovih besedah hoče severna soseda te srečne okoliščine izkoristiti za odpravo sovražnosti, ki naraščajo na stari celini, »saj smo iskreno zainteresirani za dogovarjanje med Evropsko unijo in Rusijo«.

Njegov koalicijski kolega, podpredsednik zvezne vlade in voditelj svobodnjakov Heinz-Cristian Strache je bil bolj odločen, ko je že v nedeljo izjavil, da je treba odpraviti »izčrpljujoče« zahodne sankcije proti Rusiji, ker niso učinkovite, hkrati pa škodijo avstrijskemu gospodarstvu. »Skrajni čas je, da normaliziramo politične in ekonomske odnose z Rusijo,« je za časnik Österreich povedal voditelj stranke, ki so jo celo obtožili, da je prejemala finančno podpore iz Rusije. »Vse sankcije so politično motivirane, to je protekcionizem enostranske narave, ki je škodljiv za vse, in v interesu vseh nas je, da se čimprej prenehajo,« je po srečanju z Van der Bellnom izjavil Putin.



Avstrija je lani povečala trgovinsko menjavo z Rusijo za več kot 40 odstotkov v primerjavi z letom 2016, je Putin povedal dan pred obiskom v pogovoru z znanim novinarjem avstrijske televizije ORF Arminom Wolfom. Ta je bil napet, Putin pa se je večkrat pritožil, da mu novinar sega v besedo in mu ne pusti, da bi odgovoril na njegova vprašanja, ki so segala od domnevnega ruskega vmešavanja v ameriške predsedniške volitve, ukrajinske krize, ruske priključitve Krima do vojne v Siriji. V odgovorih je Putin ponavljal že večkrat izrečena uradna stališa Moskve in povedal, da Krim nikoli več ne bo ukrajinski. Je pa pohvalil neodvisno Avstrijo, ki se ni pridružila »solidarnostnemu« izgonu ruskih diplomatov zaradi domnevne ruske zastrupitve dvojnega agenta Sergeja Skripala v Veliki Britaniji. Ko je voditelj avstrijske različice Odmevov s slovenske nacionalke, ki ni pretirano priljubljen med privrženci svobodnjaške stranke, Putina vprašal, ali je ruska vladajoča stranka Združena Rusija, ki jo je nekoč sam soustanovil, sklenila posebni partnerski sporazum s Strachejevo stranko zato, ker Kremelj podpira nacionalistične stranke na stari celini, ki hočejo razcepiti Evropsko unijo, mu je ta odgovoril, da »naš cilj nikakor ni, da bi kogarkoli razdvajali v EU«.



»Nasprotno, naš interes je, da bi bila Unija enotna in uspešna, saj je naša največja trgovinsko-gospodarska partnerica. Čim večji so problemi znotraj EU, toliko večja so tveganja in negotovosti za nas,« je povedal ruski predsednik. Dodal je, da je trgovinska menjava med Rusijo in članicami EU zdaj skoraj 250 milijard dolarjev. »Skoraj za dvakrat se je zmanjšala, saj je je znašala nekaj več kot 400 milijard dolarjev. Zakaj bi torej mi razbijali EU? Ker bi hoteli še večji padec?«

Putin je pojasnil tudi, da ima Rusija 40 odstotkov svojih »zlatih rezerv” v evrih, zato ji ni v nikakršnem interesu, da bi oslabila Unijo in njeno skupno valuto. Še posebej je izpostavil gospodarske odnose med Rusijo in državo gostiteljico. »Avstrijsko vlaganje v Rusiji narašča, kar je za nas dokaz o zaupanju v rusko gospodarstvo. Zahvaljujoč našemu sodelovanju, je Baumgarten postal največje distribucijsko središče za zemeljski plin v Evropi,« je dejal ruski predsednik. Navkljub sankcijam je na ruskem trgu navzočih več kot 700 avstrijskih podjetij, lani je Avstrija v neposredne investicije v Rusiji vložila okoli sedem milijard dolarjev, Rusija pa je s 25 milijardami dolarjev po Nemčiji druga največja vlagateljica v Avstriji. Po drugi strani pride v Avstrijo kar 85 odstotkov vsega porabljenega zemeljskega plina iz Rusije, severna soseda pa je še vedno eno od najbolj priljubljenih oddihališč za ruske turiste: lani jih je Avstrijo obiskalo več kot 338.000.