Avstrijski delavski razred se upira

Na desetine tisočev ljudi se je v soboto na Dunaju zbralo na demonstracijah proti zakonskemu predlogu vladajoče koalicije, s katerim hočejo maksimalno število delovnih ur na dan zvišati z deset na dvanajst.
 
Že dolgo ni bilo v prestolnici severne sosede tako množičnega protesta, kakor se je zgodil dan pred tem, ko je Avstrija za naslednjih šest mesecev prevzela vodenje Evropske unije. Po podatkih policije se je na Trgu junakov zbralo okoli 80.000 ljudi, sindikalisti trdijo, da jih je bilo vsaj 20.000 več. Zadnjič je toliko ljudi prišlo na ulice leta 2003, ko so protestirali proti pokojninski reformi, ki jo je pripravila ista črno-modra vladajoča koalicija, kakor zdaj vlada Avstriji. Razlog za nezadovoljstvo delavstva in njegovih predstavnikov, ki so se v prestolnico zgrnili z vseh koncev države, je še nesprejeti zakon o »fleksibilizaciji« delovnega časa. Z njim ne bodo podaljšali celotnega delovnega časa, kar onemogočajo evropske uredbe, bodo pa omogočili, da lahko zaposleni na dan delajo namesto največ deset ur, kakor zdaj določa zakon, temveč dvanajst. Predlog je že nekaj časa glavna vroča tema v Avstriji, do protestov pa je prilo kljub temu, da so predlagatelji zakona iz koalicije med ljudsko in svobodnjaško stranko omehčali prvotno načrtovani zakon. Zdaj zaposlenemu ne bo več treba navesti upravičenih razlogov za zavrnitev zahteve delodajalca, da mora delati dvanajst ur na dan, ampak se bo lahko o tem prostovoljno odločil. To spremembo je bil zaradi ogorčenja svoje volilne baze v zakon prisiljen vnesti voditelj svobodnjakov in podpredsednik vlade Heins-Christian Strache.
 

Največji protesti v zadnjih petnajstih letih 

Čeprav so vodilni sindikalistični organizatorji tesno povezani z rdečimi oziroma socialdemokratsko stranko, ki je do zadnjih predčasnih parlamentarnih volitev vodila državo, je proti podaljšanju delavnika nastopila tudi škofovska konferenca, protestom pa so se priključili tudi »črni« oziroma konservativni zastopniki delavskega razreda. Med njimi je tudi vplivni Erwin Zangerl, podpredsednik avstrijske delavske zbornice (AK) in predsednik delavske zbornice na Tirolskem, ki je pred dnevi svoje tovariše iz prenovljene, nekdaj črne ljudske stranke, označil za nesocialne turkizne.
 
Predsednik Zveze avstrijskih sindikatov (ÖGB) Wolfgang Katzian je že pred časom dejal, da hoče sedanja zvezna vlada preoblikovati republiko. Obstoječe dosežke delavskega gibanja bodo odpravili, prav tako bodo ukinili državo blaginje in sistem socialne varnosti. V soboto je množici zagotovil, da se bomo kmalu spet videli. »Upirali se bomo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago.« Govorci so vsi po vrsti opozarjali, da tako dolg delavnik škuduje zdravju in posega v zasluženi prosti čas delavcev. Zdaj je čas za krajšanje, ne pa za daljšanje delovnika, je izjavila socialdemokratka Renate Anderl, ki je pred kratkim postala predsednica AK. »Šli bomo na barikade,« je napovedal sindikalistični voditelj in nekdanji socialdemokratski poslanec Rainer Wimmer. Naostrejši je bil njegov kolega Helmut Köstinger, ki je pozval sindikate, naj vržejo to vlado. Ta izjava je izvala nelagodje ne le med desnimi sindikalisti, ki so takoj protestirali, proti temu revolucionarnemu pozivu je nastopil tudi Katzian, ki je izjavil, da predstavniki delavcev priznavajo vsako demokratično vlado, ne pa avtomatično tudi vseh njenih ukrepov. Zato je vlado Sebastiana Kurza pozval, naj o tem, kaj menijo o novem zakonu, vpraša avstrijske državljane in pripravi referendum.
 
Kurz je bil v soboto bolj osredotočen na avstrijski prevzem vodenja EU, tiskovni predstavnik njegove vlade Peter Launsky-Tieffenthal pa je izjavil, da je »dobro, ker živimo v državi, v kateri je zagotovljena svoboda izražanja in zbiranja ter kjer lahko vsak uveljavlja svoje temeljne pravice«. Da imajo prav notranjepolitični analitiki, ki menijo, da se vlada ne bo vdala, je potrdila sobotna izjava generalnega sekretarja Kurzove ljudske stranke Karla Nehammerja: »Za parlamentarno večino je povsem legitimno, da izpolni to, kar je obljubljala.«