Ali se je denuklearizacija začela?

V Severni Koreji se je že začela popolna denuklearizacija. Še več, Severna Koreja uničuje poligon za preizkušanje raketnih motorjev. Razstrelila je štiri oporišča za preizkušanje balističnih projektilov. In vrnila je posmrtne ostanke 200 ameriških vojakov, umrlih med korejsko vojno … oziroma se je proces vračanja že začel … oziroma morda nič od tega ni res.

Vse to je izjavil ameriški predsednik Donald Trump v četrtek na zasedanju vlade v Beli hiši. Državni sekretar Mike Pompeo, ki je sedel desno od njega, se je nekoliko v zadregi smehljal, ko je predsednik od njega zahteval – resda bolj retorično –, naj potrdi, kar je povedal. Na Trumpovi levi strani si je obrambni minister James Mattis čistil nohte. Ko so ga dan pred tem novinarji vprašali, ali se je Severna Koreja res začela denuklearizirati, je odgovoril vojaško natančno: »Ne, o tem ne vem nič. To je očitno začetek procesa in pogajanja o podrobnostih se še niso začela, pravzaprav tega trenutno niti ne bi pričakoval.«

Uradniki iz Trumpove skupine so pod pogojem, da bodo ostali anonimni, povedali, da je predsednik verjetno mislil na eksplozijo, s katero je Severna Koreja prejšnji mesec uničila vstopne predore v jedrskem oporišču Pungje Ri, in na uničenje izstrelitvene rampe za rakete srednjega dosega v oporišču Iha Ri. Toda to se je zgodilo že pred srečanjem voditeljev obeh držav v Singapurju, kjer sta podpisala skupno izjavo v štirih točkah. V njej so zapisali odločitev o »popolni denuklearizaciji«, vendar nikjer ne piše, da se bo takoj začela.

Strokovnjaki nasprotujejo Trumpu

Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da se Severna Koreja v bližnji prihodnosti ne more »popolnoma denuklearizirati« in da smo se pravkar oddaljili od začetka tega procesa, ker smo se približali pravi trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko. »Če se bo trgovinski spor zaostril, in zelo verjetno je, da se bo,« pravi Cui Lei s kitajskega inštituta za mednarodne študije, »lahko hitro vpliva na varnostne razmere.« V takšnih razmerah se voditelju Kim Džong Unu ne bo mudilo odreči se svojemu najdragocenejšemu orožju, Kitajska pa se ne bo več odzivala na zahteve Amerike po tem, naj izvaja ostre sankcije proti Severni Koreji.

Poleg vseh drugih razlogov, zaradi katerih ni treba pričakovati hitrega začetka denuklearizacije, kakršnega je poskušal predstaviti Trump, je treba vedeti tudi to, da se vsi znanstveniki in strokovnjaki strinjajo, da bi takšen proces lahko trajal vsaj deset let. In ker se kitajsko-ameriški odnosi hitro slabšajo, je to predolgo obdobje, da bi bilo mogoče kakor koli zanesljivo napovedovati prihodnji razvoj dogodkov.

Vendarle znaki izboljševanja odnosov

Pa vendar ni popolnoma napačno trditi, da se je vzdušje na Korejskem polotoku vsaj začelo izboljševati. Prejšnji teden so se visoki vojaški predstavniki obeh Korej na pogovorih v Panmundžomu začeli pogovarjati o umiku severnokorejskega topništva dolgega dosega z demarkacijske črte 30 do 40 kilometrov v notranjost države. Najprej so o tem govorili »načelno«, nato pa tudi kot o nečem, kar dokazuje, da je Severna Koreja pripravljena uresničevati določbe skupne izjave, ki sta jo 27. aprila podpisala severnokorejski vodja in južnokorejski predsednik Mun Dže In po njunem prvem srečanju.



Med njimi je po mnenju strokovnjakov 1440 kosov 122-milimetrskih topov s 15-kilometrskim dosegom, približno 430 kosov 170-milimetrskih topov s 60-kilometrskim dosegom in vsaj 35 izstrelitvenih ramp za več 300-milimetrskih raket z 200-kilometrskim dosegom. Topovi bi lahko streljali na Seul z 10.000 rafali na minuto in prav zato so mnogi vojaški strokovnjaki menili, da bi se morali s Kim Džong Unom najprej začeti pogovarjati o umiku topništva.

Nihče ni povedal, kdo je predlagal umik topništva, toda tudi če je bila to severnokorejska stran, so takšni pogovori za zdaj še vedno pravzaprav del političnega zbliževanja razdeljenih Korej.

Pomemben kazalnik otoplitve odnosov na polotoku so bila tudi pogajanja med uradnimi predstavniki obeh Korej o ponovnem srečanju razdeljenih družin. Milijone Korejcev je po korejski vojni ločila bodeča žica in vse od takrat so njihova redka in kratkotrajna medsebojna srečanja odvisna od politične dobre volje. Zadnje takšno srečanje so organizirali leta 2015, ko so nekaterim družinam dovolili, da so skupaj preživele tri dni v letovišču na Diamantni gori severno od 38. vzporednika. Od 132.124 oseb, kolikor jih je v Južni Koreji takrat zaprosilo za srečanje, jih je več kakor polovica medtem umrla.



Južnokorejski predsednik Mun Dže In je očitno prepričan, da se bodo povečale možnosti za dosego korejske sprave, če se bo procesu pridružilo več pomembnih sil, zato je v petek obiskal Moskvo in se sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poleg denuklearizacije sta se pogovarjala o tristranskem gospodarskem sodelovanju in Mun je izjavil, da si želi, da bi končno zgradili plinovod, po katerem bi pošiljali ruski zemeljski plin čez ves polotok in morda celo do Japonske.

O projektu so se dogovorili leta 2008, vendar ga nikoli niso uresničili zaradi napetosti med Korejama. Južnokorejski predsednik je nato ruskemu premieru Dmitriju Medvedjevu predlagal, da bi podaljšali čezsibirsko železnico vse do najjužnejšega južnokorejskega pristanišča Busan, saj bi to nedvomno koristilo vsem trem državam.

Zaradi vseh omenjenih sprememb na vprašanje, ali se je Severna Koreja že začela denuklearizirati, ni več tako lahko odgovoriti. Ne, če govorimo o jedrskih konicah in raketnem orožju. Da, če mislimo na proces ustvarjanja diplomatske, gospodarske in varnostne mreže, ki jo potrebujemo pred začetkom denuklearizacije.

Težava je seveda v tem, kakor je povedal Trump na zasedanju svoje vlade, da »se vse lahko še spremeni«. »Ljudje se spreminjajo, morda se boste zapletli v spor, morda pa ne,« je povedal ameriški predsednik. Pompeo se je smehljal, Mattis je čistil nohte. Morda. To je še vedno najresničnejša beseda.