Odbor za kulturo, ki ga je vodila predsednica Violeta Tomić, je na 15. nujni seji presojal o kandidatu za ministra za kulturo.

Zaslišanje je potekalo ravno na dan, ko je ministrstvo za kulturo v zvezi s koronavirusom javnim zavodom s področja kulture priporočilo, da do nadaljnjega zaprejo vrata za obiskovalce. Priporočilo se nanaša na zaprtje razstav, knjižnic, odpoved predstav, prireditev, okroglih miz, izobraževanj in drugih oblik, v okviru katerih se zadržuje večje število ljudi. Tako je bilo poleg vprašanj članov parlamentarnega odbora, vanj uperjeno tudi pričakovanje javnih kulturnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, ki pričakujejo ukrepe za zaščito svojega materialnega in socialnega položaja.

Kandidat, ki ga je Odbor za kulturo po štirih urah razprave podprl z 12 glasovi za in petimi glasovi proti, je uvodoma povedal, da je marsikateri ukrep, ki ga je speljal oziroma zastavil že kot minister za kulturo v prvi Janševi vladi, v veljavi še danes. Na primer zakoni o RTV Slovenija, o medijih in o arhivih, na področju investicij pa tudi obnova ljubljanske Opere, Moderne galerije, Slovenske kinoteke, bolnice Franje in mariborskega gledališča. Čeprav je v nadaljevanju omenil potrebo po dopolnitvi zakona o medijih.

Med svojimi prioritetami kot minister za kulturo v novi vladi je izpostavil pripravo in sprejetje novega Nacionalnega programa za kulturo (NPK) in napovedal, da se bo posvetil razvijanju drugačnih modelov financiranja kulture in možnostim zasebnih vlaganj v kulturo ter večji izrabi evropskih sredstev. Proučiti namerava primere dobrih praks iz tujine in na ta način razširiti možnost vlaganj v kulturno ponudbo. Ob tem pa že razmišlja o zakonski podlagi za uvedbo davčnih olajšav za donatorje, sponzorje in investitorje. »Prvo leto bomo izkoristili za pripravo projektne dokumentacije za črpanje sredstev iz kulturnega evra, in če uspemo dopolniti načrtovanje kohezijskih sredstev za novo finančno perspektivo 2021-2027, tudi črpanje sredstev iz tega vira,« je po povedal Simoniti. Še letos namerava določiti investicijske prioritete in jih v prihodnjem letu začeti uresničevati, med njimi je omenil prenovo ljubljanske Drame, sicer pa so ga člani odbora spomnili tudi na NUK 2, ki ostaja njegova neuresničena prioriteta iz prejšnjega mandata.

Glede samozaposlenih v kulturi je povedal, da namerava nadaljevati že začeti dialog, ki naj bi privedel do celostne rešitve njihovega statusa in morebiti do interventnega zakona. Napovedal je že predlog za ustanovitev zadruge, ki bi jo financirala država.

Po njegovih napovedih si bo koalicija prizadevala, da ob rebalansu proračuna kulturi zagotovi najmanj dva odstotka sredstev, kar bo po njegovih besedah omogočilo »uravnoteženo podpiranje množične in elitne, ljubiteljske in profesionalne, tradicionalne in avantgardne kulturne ustvarjalnosti«.


 

Prioritete prvega mandata

Ob prvem nastopu kot minister za kulturo je leta 2004 za svoje prioritete opredelil dopolnitev nacionalnega programa za kulturo, ki naj postane temelj sodobne kulturne politike, uveljavitev kulture kot temeljne vrednote, oblikovanje več kulturnih središč, gradnjo nacionalne knjižnice NUK 2, dvig odstotka BDP za kulturo, zmanjšanje davka za knjigo, delovanje ministrstva za kulturo pa je videl v vlogi servisa za preostale kulturne institucije. Zavzemal se je tudi za ustanovitev kulturnih centrov v izbranih tujih državah ter agencije za promocijo kulture.

V samooceni svojega dela, po enem letu službovanja kot minister za kulturo leta 2005, je kot uspešno ocenil novi zakon o RTV Slovenija, uvedene izboljšave na področjih knjige, avdiovizualne umetnosti in kulturne dediščine. Ob rebalansu proračuna je kulturi priskrbel dodatnih 1,6 milijarde tolarjev, ki jih je usmeril na regijske kulturne centre, za sanacijo Kobilarne Lipica in v mednarodno sodelovanje na področju kulture.

Spomnimo, da je stranka LDS leta 2006 vložila interpelacijo proti Simonitiju. Očitali so mu nedosledno upoštevanje zakona o RTV Slovenija, politični vpliv na nacionalna radio in televizijo in tudi na ostale medije, ki naj bi ga vršil prek državnih subvencij. Prav tako politiko do Kobilarne Lipica in upravljanje Blejskega gradu ter »škodljivo politično kadrovanje« v javnih zavodih.


 

Kultura potrebuje ukrepe!

Društvo Asociacija, mreža nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju umetnosti in kulture, je danes pozvala javne zavode, nevladne organizacije in gospodarstvenike, ki sodelujejo s samozaposlenimi v kulturi, naj poskrbijo, da bodo ustvarjalci prejeli sredstva za svoje delo, četudi je to morda še v nastajanju, javna predstavitev pa je bodisi prestavljena ali odpovedana, so sporočili v javnem pismu.

Opozarjajo, da so bile nevladne organizacije že pred razglasitvijo epidemije prisiljene odpovedovati številne dogodke in da je že zdaj jasno, da bodo v letu 2020 težko realizirale vse v različnih razpisih prijavljene aktivnosti, saj za to ne bo ne časa ne prostora.

Odločevalce pozivajo, naj prilagodijo izplačilno politiko in poskrbijo, da bodo kulturne organizacije in inštitucije imele zagotovljen denarni tok (konkretno z avansi), da naj zagotovijo kontinuirano delovanje nevladnega sektorja, in poskrbijo za likvidnost posameznikov, ki se bodo sicer znašli v še večjih težavah.

Pričakujejo, da bodo ministrstvo za kulturo in občinski oddelki za kulturo ukrepali podobno kot ministrstvo za javno upravo. Tako za samozaposlene v kulturi kot tudi za nevladne organizacije je po njihovem prepričanju treba aktivirati jamstveno shemo, da bodo v primerih, ko bo to potrebno, lahko prišli do premostitvenih sredstev pod ugodnejšimi pogoji. Ker v nekaterih primerih krediti ne bodo zadostovali, pozivajo vlado in ministrstvo za kulturo, da za take primere zagotovita nepovratna sredstva.

Kot so še zapisali, samozaposlenim v kulturi v primeru izolacije pripada nadomestilo zaradi zadržanosti od dela že od prvega dne naprej, medtem ko za primer karantene nadomestila ne dobijo, kar predstavlja resen problem.

Še bolj pereč je problem zaradi zaprtja šol in vrtcev, saj samozaposleni v kulturi pogosto delajo od doma, kar pomeni, da naj bi ob delu sedaj skrbeli tudi za otroke. Pristojne zato pozivajo, da se interventno spremeni 82. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, in sicer tako, da se samozaposlenim v kulturi zagotovi bolniško nadomestilo ali drugo spodbudo, iz katere bo krit izpad dohodka tako v primeru karantene kot v primeru nezmožnosti dela od doma zaradi varstva otrok.

Nekatere od predlaganih ukrepov je po njihovem prepričanju možno vključiti v nastajajoči interventni zakon ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, sicer pa predlagajo, da interventni zakon pripravi tudi ministrstvo za kulturo.