Premier Janez Janša si je prizadeval prek novega predsednika DZ še bolj usmerjati delo poslancev.

Galerija
Že v prejšnjih mandatih je veljala splošna ocena, da si vsakokratna vlada podredi zakonodajno telo do te mere, da postane glasovalni stroj vlade. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju članka preberite:
Poskus menjave na vrhu državnega zbora je odprl razpravo, kakšno je razmerje med izvršno in zakonodajno oblastjo. Čas izrednih okoliščin epidemije je v ospredje potisnil učinkovitost dela vlade, hkrati pa je predsedniku vlade Janezu Janši uspelo utrditi dominantno vlogo institucije vlade v slovenskem političnem sistemu, predvsem na račun zmanjšanja ali samovoljne redukcije vloge institucije državnega sveta, ki ga vodi Alojz Kovšca, in institucije predsednika republike, ki je v rokah Boruta Pahorja. Že v prejšnjih mandatih je veljala splošna ocena, da si vsakokratna vlada, torej večina v državnem zboru, podredi zakonodajno telo do te mere, da postane glasovalni stroj vlade.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji