Za zobni aparat v dolgo čakalno vrsto

Ljubljana – Najdaljša čakalna doba za prvi ortodontski pregled, s stopnjo nujnosti redno, bi morala biti pol leta, a je precej daljša: posamezniki čakajo od 240 dni do tri leta in pol. V ZD Ljubljana je povprečna čakalna doba dve leti. Rešitev bi bila v zagotovitvi dodatnih 40 programov, a kaj, ko za to ni dovolj finančnih sredstev.

Vse več čakajočih na ortodontsko zdravljenje ne bo mogoče zmanjšati zgolj s predvidenim in možnim dvajsetodstotnim povečevanjem sedanjih programov. Če bodo ortodonti odprli vrata dodatnim pacientom, potem jim ne bodo mogli zagotavljati zdravljenja v prihodnje, ko povečan program ne bo več predviden. Otroci, ki enkrat pridejo do ortodonta, so tam praviloma v obravnavi več let. Povečan obseg dela v določenem obdobju zato v tej stroki vodi v podaljševanje čakalnih vrst. Ortodonti zato poznajo zgolj eno in edino rešitev: razpis novih programov.

V Slovenskem ortodontskem društvu zagovarjajo stališče, da si prav vsak otrok zasluži lep in zdrav nasmeh, zato se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je treba na pregled tako dolgo čakati. Po mnenju stroke bi bilo prav, da za prvi pregled ne bi bilo čakalnih dob. Šele na podlagi prvega pregleda je mogoče narediti načrt zdravljenja. Izkaže se, da je nekdo res nujen primer, medtem ko kdo drug lahko počaka še toliko časa, da določeni zobje še izrastejo. Z dolgim čakanjem se izgublja za nekatere posameznike dragocen čas za ukrepanje, kar dolgoročno lahko pomeni tudi zapletenejše in dražje obravnave. »Pomembno je, da otroka pravočasno pogledamo in da dobi terapijo takrat, ko jo najbolj potrebuje. Če pride pozno, je problem lahko še večji, da se povečajo tudi zapleti in je potrebno tudi kirurško zdravljenje,« je jasna Martina Mikac Cankar, ortodontka v ZD Ljubljana.

Na papirju vse pravice, v praksi pa vrste

V ortodontskih ambulantah težave preprečujejo tudi preventivno. Odsvetujejo uporabo dude in stekleničke, sesanje prsta, napačen položaj jezika, dihanje skozi nos ... Če so vedenjski odkloni opaženi prepozno, se na skeletu že lahko pokažejo značilne spremembe. »Pri preventivnem delovanju je zgodnji strošek za zdravstveno blagajno gotovo manjši kot strošek, ki se pokaže dolgoročno,« je pojasnil Saša Savić iz odbora za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS).

Čeprav ortodonti realizirajo vse zastavljene programe, se čakalne vrste daljšajo. »Država bolnikom na papirju zagotavlja pravico do vseh storitev, dejansko pa s premajhnim številom in obsegom programov preprečuje uresničevanje teh pravic,« je vzroke za probleme strnila Sanda Lah Kravanja, predsednica Slovenskega ortodontskega društva. Po njenem pojasnilu je za ortodontijo v javni mreži na razpolago 89,40 programa, ki ga izvajajo v zdravstvenih domovih in zasebni specialisti koncesionarji. Vsaj še deset specialistov ortodontije je samostojnih in niso v sistemu javne mreže. Večina bi bila po njenih besedah pripravljena izvajati javni program na podlagi koncesije in bi lahko začeli takoj, vendar so vse vloge na čakanju.

Prag zagotovljenih pravic iz ortodontskega zdravljenja je pri nas zelo visok: 90 odstotkov otrok je upravičenih do ortodontske obravnave, plačane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na Hrvaškem, v Angliji, na Švedskem in Danskem ima pravico do tega le od 40 do 60 odstotkov otrok. Ortodonta potrebuje polovica slovenskih otrok. Potreba mora biti prepoznana do 16. leta, da je zdravljenje še lahko plačano iz fonda zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Zobozdravniki proti čakalnim seznamom

Poleg problematike, ki se pojavlja na področju ortodontskega zdravljenja, je Krunoslav Pavlović, predsednik odbora za zobozdravstvo na ZZS, izpostavil še uvedbo čakalnih seznamov, ki jim je povzročila nešteto težav. Zobozdravniki morajo po novem voditi čakalni seznam bolnikov na prvi in kontrolni pregled. Če ne delajo skladno s pravili, jim grozi globa. Nekateri so že dobili kazni v višini 400 evrov.

Za vodenje čakalnih seznamov morajo imeti zobozdravniki na voljo vsaj dve uri znotraj ordinacijskega časa, kar pomeni, da morata medicinska sestra ali zdravnik 30 odstotkov časa preživeti za računalnikom namesto s pacientom. »Za ta namen bi morali zaposliti dodaten kader, ne pa da nalagajo zgolj dodatne obveznosti,« je ogorčen Pavlović.