Za zdravstvene delavce obvezni hitri testi

Ljubljana – Zaposlene v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za starejše morajo od včeraj s hitrimi testi redno testirati na okužbo z novim koronavirusom. Testiranje je skladno z odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja covida-19 obvezno za vse, razen za tiste, ki so okužbo že preboleli.

V zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše morajo ob pojavu okužbe zaposlene testirati najmanj enkrat na teden, in sicer v zdravstvenih zavodih le v enotah z okužbo, v domovih za starejše pa med vsemi zaposlenimi. V organizacijskih enotah z okužbo morajo redno testiranje izvajati med zaposlenimi še najmanj dva tedna po zadnji ugotovljeni okužbi, v socialnih zavodih pa morajo testiranje izvajati na ravni celotnega zavoda.

Stroške za testiranje bo zdravstvenim domovom, bolnišnicam in domovom za starejše povrnila država iz proračuna. Za klasične molekularne teste PCR bo krila šest evrov za odvzem brisa in 55 evrov za neposredno dokazovanje v laboratoriju, za antigenske teste pa bodo povrnili tri evre za odvzem brisa in največ deset evrov za teste.
 

V UKC Ljubljana ta teden glavnina testiranj

V ljubljanskem kliničnem centru so hitre teste pri zaposlenih začeli uvajati že 30. novembra. »Glavnino zaposlenih bomo testirali ta teden,« so sporočili. Prejšnji teden so pri približno petsto testiranih odkrili dvanajst pozitivnih testov, na molekularnem (PCR) testu pa so jih od teh potrdili deset.»V zadnjih štirinajstih dneh smo okužbo po 'starem sistemu' testiranj pri rizičnih stikih doma ali v službi oziroma pri pojavu simptomov dokazali pri 247 zaposlenih,« so pojasnili v ljubljanskem UKC.



Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je na vladni novinarski konferenci pojasnila, da so pripravili seznam enot za testiranje in vzpostavili več testirnih mest. Testiranja bodo predvidoma izvajali enkrat na teden. Pri testiranju uporabljajo kombinacijo dveh testov: »Nekateri zaposleni se testirajo s hitrimi testi, drugi po metodi CR. Vsi pri vseh pozitivnih na hitrih testih ponovimo klasično testiranje s PCR. V kliničnem centru smo sicer od poletja hkrati testirali s hitrimi testi in testi PCR​, zato imamo nekaj izkušenj. Pri večini bolnikov, ki so bili negativni s hitrimi testi, so bili negativni tudi s testi PCR. Šlo je za odstopanje pri manjšem številu bolnikov, ki so bili že dolgo bolni, saj hitro antigensko testiranje daje zanesljive rezultate v prvih petih do sedmih dneh od začetka bolezni, pozneje pa ima test PCR bistveno diagnostično prednost. Imeli smo tudi nekaj lažno pozitivnih rezultatov, zato smo se odločili, da pri zaposlenih vse pozitivne hitre antigenske teste ponovimo še z verižno reakcijo, s polimerazo,« je pojasnila Mateja Logar.



V UKC Maribor, kjer pri izvajanju testov pomagajo študenti, opozarjajo, da je testiranje koristno zaradi odkrivanja okuženih zaposlenih, a tudi problematično zaradi občutka lažne varnosti, ki posameznika navaja k temu, da ne upošteva navodil.
 

Domovi z večjim izbruhom okužb težko testirajo

Iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so sporočili, da so kljub zaostrenim razmeram dokaj dobro pripravljeni na izvajanje hitrega testiranja. »Seveda pa so med domovi precejšnje razlike v kadrovskih in drugih zmožnosti. Nekateri bodo testiranje izvajali sami, drugi so se obrnili na najbližje izvajalce zdravstvenih storitev. Izvajanje hitrih testov je težje organizirati v domovih, ki se spopadajo z večjim izbruhom okužb in s tem večjim kadrovskim izpadom. Težje je tudi v domovih, ki imajo zaposlene starejše diplomirane medicinske sestre z delovnimi omejitvami, na primer prepoved opravljanja dela v nočnih izmenah. Nekateri izvajalci zato ne morejo zagotoviti, da bi diplomirane medicinske sestre, ki so že v običajnih razmerah zelo obremenjene, dodatno izvajale še storitev hitrega testiranja, vodile ustrezne evidence in poročale v sistem. Ti domovi nujno potrebujejo pomoč zunanjih izvajalcev,« je povedal Denis Sahernik, sekretar skupnosti.