Za varnejšo in bolj kakovostno obravnavo pacienta

Po osmih letih imamo ponovno nacionalno strategijo, parlament jo bo obravnaval, ko bo dobila še akcijski načrt.
Fotografija: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, je po osmih letih sprejel novo strategijo kakovosti in varnosti v zdravstvu. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, je po osmih letih sprejel novo strategijo kakovosti in varnosti v zdravstvu. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu, ki jo je pripravil urad za kakovost na ministrstvu za zdravje, sprejel pa minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, bo po besedah državnega sekretarja Tadeja Osterca, ki je dokument predstavil, prinesla bolj učinkovit, uporabniku prijazen, finančno vzdržen, odporen in dostopen zdravstveni sistem za vse v Sloveniji. Parlament jo bo obravnaval, ko bo nadgrajena z akcijskim načrtom.

Strategijo je naša država nekoč že imela, a se je leta 2015 iztekla. Nova strategija, ki bo veljala do leta 2031, je nadgradnja prejšnje. Zmanjšala naj bi vrzeli med izidi in izidi dobrih praks, razlike med izvajalci, izboljšala vse vrste dostopnosti do zdravstva, pokrila neizpolnjene potrebe pacientov in povečala njihovo zadovoljstvo.

Prinaša nove kazalnike kakovosti, ki jih bodo spremljali še letos v zdravstvenih ustanovah, v sodelovanju z OECD pa že teče pilotni projekt spremljanja kakovosti v osnovnem zdravstvu.

FOTO: Aleš Černivec/Delo
FOTO: Aleš Černivec/Delo

Med cilji strategije je preoblikovanje dela urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ministrstva za zdravje v »neodvisno« agencijo za spremljanje kakovosti in varnosti na ministrstvu za zdravje, med željami zaposlenih na uradu pa, da bi v zdravstvenih fakultetah postala kakovost in varnost obvezna učna vsebina, saj bi jo samo tako lahko vgradili v kulturo bodočih zaposlenih.

Med prvimi potezami, ki jih bomo opazili, bo aplikacija za anonimno sporočanje odklonov, v katero bodo lahko vpisovali svoja opažanja pacienti, svojci in zaposleni v zdravstvu. V Sloveniji namreč prevladuje kultura strahu, kar je razumljivo, saj vsak omembe vreden odklon, za katerega se razve, konča v medijih ali na sodišču. To ne povečuje varnosti v sistemu, pač pa povzroča, da se napake skrivajo, kar onemogoča, da bi jih analizirali in posledično odpravljali.

Pacienti niso dobili povabila

»Pričakovali smo, da bomo slišali napoved bodoče ureditve sistema nekrivdne odškodninske odgovornosti za škodo, povzročeno pacientu, pa tega nismo slišali, slišali smo le predstavitev sedanje zakonodaje, ki temelji na napačnem izhodišču - na krivdni odškodnini in kazenski odgovornosti,« je dejal po predstavitvi pravnik Franci Gerbec iz Zveze organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), ki meni, da mora strategija nujno predvideti tudi zakon o dekriminalizaciji človeške napake in ustanovitev odškodninskega sklada.

Državni sekretar Osterc je povedal, da to nista temi strategije, oba predloga pa da bodo na ministrstvu upoštevali. K oblikovanju strategije, ki postavlja pacienta sicer v središče sistema, ministrstvo pacientov ni povabilo. V ZOPS si obetajo, da bodo z ministrstvom sodelovali vsaj pri pripravi akcijskega načrta za kakovost in varnost skupaj s SAZU in organizacijami v zdravstvu, s katerimi so se že povezali in se dogovorili za sodelovanje.

Preberite še:

Komentarji: