Za skrajšanje čakalnih vrst potrebni trije kardinalni ukrepi
»Merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov so trije kardinalni ukrepi reforme, ki vsi vplivajo na dolžino čakalnih dob,« se je odzvala Zveza organizacij pacientov Slovenije (Zops) na novico, da so se čakalne dobe v zdravstvu julija podaljšale.
Posredni ukrepi
Populistično vrvenje na vseh straneh ne prinese rezultata. Popolna odprava čakalnih dob ni uresničljiva. »Cilj zdravstvene reforme bi lahko bilo desetodstotno skrajšanje čakalnih vrst letos in 30-odstotno prihodnje leto,« menijo v zvezi pacientov. A tudi za to je treba določiti, kateri ukrepi bodo imeli prioriteto, saj se vsega, kar je treba spremeniti, naenkrat ne da narediti.
Plačilo po izidu zdravljenja
Zveza organizacij pacientov je na prvo mesto postavila kakovost in varnost.
»Ni pomembno, koliko storitev pacient dobi, ampak tudi, ali so opravljene pravočasno, ali vodijo k ozdravitvi, ali pa so v procesu zdravljenja zgolj nepotreben strošek. Pacienti pogosto čakamo celo na storitve, ki v resnici nastanejo zaradi tako imenovane defenzivne medicine,« je dejal Gregor Cuzak, generalni sekretar Zopsa.
Defenzivna medicina se je razvila zaradi velikega pritiska na zdravnike in zdravstvene delavce, da bodo v primeru napake kazensko preganjani, zato se želijo zavarovati z vsemi možnimi preiskavami, na katere pošiljajo pacienta, čeprav so pomembne zgolj za vsak primer, za izid samega zdravljenja pa praviloma ne. Pacientu je pogodu, da ga bodo čim bolje pregledali, vendar te preiskave povzročajo dodatne (nepotrebne) čakalne vrste.
V Zvezi organizacij pacientov Slovenije predlagajo uvedbo sledljivosti pacienta skozi sistem in plačilo po rezultatih zdravljenja, ne po opravljenih preiskavah.
Cuzak je naklonjen ideji, da bi bilo zdravstvo plačano po izidih zdravljenja, ne po opravljenih preiskavah, saj bi to koristilo pacientom, skrajšalo bi čakalne vrste in tudi stroškov bi bilo manj. Pomembno vlogo pri vpeljavi sistema kakovosti in varnosti bo odigral inštitut za kakovost in varnost, ki bo po nekaterih napovedih ustanovljen še letos. »Sledljivost pacienta na celotni poti v zdravstvenem sistemu, ki je temelj kakovosti in varnosti, mora veljati tako za javno kot za zasebno zdravstvo,« meni Cuzak.
Primarna medicina kot valobran
Področje primarne medicine, ki je vstopna točka v sistem, vidi kot valobran, ki naj bi varoval paciente in zdravstveni sistem. Vendar potrebujeta zdravnik in medicinska sestra za paciente čas, zdaj pa jima večino tega vzamejo administrativna opravila, nekateri menijo, da celo 70 odstotkov.
Med epidemijo covida-19 so se razvile tudi drugačne navade komuniciranja. Pacienti želijo vse več in pogosteje kratke informacije, česar pa ambulante družinske medicine same ne zmorejo. Zveza organizacij pacientov, ki je že spomladi vzpostavila za paciente enotno klicno številko, zdaj meni, da bi lahko to uporabili za dajanje kratkih informacij, ki niso neposredno povezane z zdravljenjem. Posebno težavo vidijo tudi v slabi internetni pismenosti. Že letos načrtujejo izobraziti 40 inštruktorjev, ki bodo prihodnje leto izobrazili za brskanje po portalu zVem 4000 članov.
Slovenija je v pričakovanju zdravstvene reforme.
Glavni cilj je skrajšanje čakalnih vrst.
Posebno težavo vidijo pacienti v slabi internetni pismenosti.
V Zopsu so prepričani, da bi bilo skrajševanje čakalnih dob z interventnim zakonom v času ministra Danijela Bešiča Loredana uspešnejše, če bi imeli direktorji javnih zdravstvenih zavodov več pooblastil, predvsem za nagrajevanje, organizacijo dela in preprečevanje spornih praks. Tako pa vlada v javnem zdravstvu uravnilovka, birokracija zaradi birokracije, organizacija dela šepa. Za marsikaj od tega je treba spremeniti zakone, a sogovornik meni tudi, da bi morali imeti pacienti pri upravljanju javnih zavodov večjo vlogo.
Od vlade zato pričakuje, da imenuje v svete zavodov predstavnike organizacij pacientov, prav tako pa poziva direktorje zavodov, naj ustanovijo sosvete uporabnikov. Veliko težav, ki jih uporabniki zdravstva zaznajo, namreč težko pride do pravih ušes.
Civilna družba – v primeru zdravstva so to organizacije pacientov – bi po besedah Gregorja Cuzaka lahko bila dober soavtor reforme. Za zgled navede Nizozemsko, kjer so leta 2008 začeli uspešno reformo pacienti skupaj z zdravniki.
