Z višanjem upokojitvene starosti nujna skrb za zdravje

Ljubljana – Dolgo pričakovana pokojninska reforma oziroma sprememba pomembnih upokojenskih izhodišč, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo, se je prejšnji teden začela. Kaj o njih pravijo na gospodarski zbornici in zvezi svobodnih sindikatov?

Ali so predlogi, po katerih se upokojitvena starost zvišuje na 67 let in je možen dvojni status upokojenca in zaposlenega, naravnani v smer, o kateri že nekaj časa govorijo tudi v gospodarstvu? Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog: »Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2F) pokrivajo le segment vseh nujnih in pričakovanih sprememb na tem področju, zato bi težko rekli, da gre za reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Izhodišča so premalo konkretna, a so dobra podlaga za nadaljnjo razpravo in oblikovanje končnih predlogov, ki pa morajo biti čim prej na mizi. Razprava bo intenzivno potekala tako v okviru ekonomsko-socialnega sveta kakor v širši javnosti.«

Za večjo finančno vzdržnost pokojninskega sistema

Čerinova sicer pojasnjuje, da je gospodarska zbornica že leta 2017 podpisala usklajena izhodišča za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v katerih so se socialni partnerji uskladili o ciljih nadaljnjega razvoja tega sistema. »Med ključnimi cilji je zapisana tudi ustrezna višina pokojnine ob finančni vzdržnosti pokojninskega sistema. Predlagane spremembe ZPIZ-2F so vsekakor dobro izhodišče za dostojnejše pokojnine v prihodnje in zagotovilo, da bodo zavarovanci dlje ostali delovno aktivni, kar bo višalo delež delovno aktivne populacije v starostnem razredu nad 55 let in, upajmo, tudi zagotavljalo večjo finančno vzdržnost sistema.«

Ali si gospodarstvo res tako želi starejše sodelavce, ali pa je to odvisno zlasti od posamezne panoge ali posameznega podjetja? Demografska gibanja so neizprosna, njihova posledica je seveda spreminjanje starostne strukture prebivalstva in s tem zmanjševanje števila delovno sposobnih prebivalcev. Tatjana Čerin poudarja: »Prav gotovo lahko v prihodnje močno upočasnijo gospodarsko rast, znižajo stopnjo produktivnosti in vplivajo na strukturo potrošnje v Sloveniji. Gospodarstvo si želi predvsem zadostno število delovno sposobnega prebivalstva, ki bo motivirano in ustrezno usposobljeno za delo. Pričakovana življenjska doba se podaljšuje, kar pomeni, da je treba dosegati višjo upokojitveno starost. Ob tem pa tudi hitrejše vključevanje mladih na trg dela ter oblikovanje ustrezne politike ekonomskih migracij.«

Z višjo starostjo upokojitve se višajo stroški zdravja

Lidija Jerkič, predsednica zveze svobodnih sindikatov (ZSSS), pa je kot problematično točko predlagane pokojninske reforme navedla prav zvišanje upokojitvene starosti in tudi dvojni status. Kaj to pomeni? »Zveza svobodnih sindikatov Slovenije nasprotuje dvigu ciljne upokojitvene starosti za tiste, ki jim nikoli ne uspe zbrati 40 let pokojninske dobe, s 65 ali 67 leti. Prvič, za to ni potrebe, saj je ZPIZ-2 izjemno zmanjšal število novih upokojencev v posameznem koledarskem letu. Torej ni razlogov za dodatno zaostrovanje. In drugič: država še ni zagotovila pogojev, ki bi prebivalstvu omogočili delo do te starosti. Porast stroškov zavoda za zdravstveno zavarovanje za denarna nadomestila v času bolniške odsotnosti z dela v obdobju po zaostritvi pogojev upokojevanja v ZPIZ-2 za 100 milijonov evrov na leto kaže, da se ti povečujejo predvsem na račun delovno aktivnih po 60. letu starosti.«

Zato poudarja, da je delo po 60. letu treba omogočiti predvsem z vlaganjem v poklicno zdravje, v promocijo zdravja na delovnem mestu in s tem tudi javno zdravje. »Brez tega gre za reforme brez želenega učinka oziroma za prelaganje stroškov iz enega sistema socialnega zavarovanja v drugega. Poleg tega pa je sama rešitev v izhodiščih ministrstva nejasna, zato več pričakujemo od predstavitve na ekonomsko-socialnem svetu,« je poudarila prva dama največjega sindikata v državi.

Da ne bo prišlo do nelojalne konkurence

Tudi glede dvojnega statusa (upokojen/zaposlen) Jerkičeva odgovarja, da bi morale biti celovite rešitve takšne, da »ne bo prišlo do nelojalne konkurence glede cene dela aktivne generacije«. Da torej ta možnost ne bi negativno vplivala na zaposlovanje mlade generacije in na rast plač aktivne populacije. Ob teh vprašanjih, ker tematika posega tudi v zakon o delovnih razmerjih, pričakujejo na sindikatu pojasnjene in izdelane rešitve, preden bi o tem lahko bolj natančno razpravljali. Lidija Jerkič pravi: »Podpiramo pa rešitev, ki nagrajuje prostovoljno podaljšanje delovnega razmerja z dodatnim 50-odstotnim prejemanjem pokojnine.«