Vrhovno sodišče: Sodstvo ni vključeno v reševanje prostorske problematike

V zadnjih dneh odmeva primer ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri nakupu prostorov na Litijski cesti v Ljubljani. Zdaj se je o prostorski problematiki odzvalo vrhovno sodišče, ki je na svoji spletni strani opozorilo, da sodstvo ni vključeno v reševanje prostorske problematike sodišč.

Ministrica ostala brez podpore poslancev SD

Kot so zapisali, si že leta prizadevajo za iskanje ustrezne rešitve za prostorske težave vseh prvostopenjskih sodišč s sedežem v Ljubljani, pri čemer kot najprimernejšo rešitev izpostavljajo gradnjo že dolgo načrtovane nove sodne stavbe. Ob tem ugotavljajo, da ministrstvo za pravosodje sodstvo izključuje iz reševanja prostorske problematike slovenskih sodišč.

Ne preverjajo, kakšne so dejanske potrebe

Ministrstvo za pravosodje, ki je skladno z zakonom pristojno za reševanje omenjene problematike, sodstva ne obvešča o načrtih na tem področju, prav tako pri vrhovnem sodišču oziroma pri posameznih sodiščih ne preverja, kakšne so njihove dejanske potrebe.

Sodišča tako za načrte ministrstva dostikrat izvedo šele iz medijev. Izjema je trud pri iskanju ustreznih prostorov za velike kazenske postopke Okrožnega sodišča v Ljubljani, pri čemer pa rešitve kljub urgentnosti problematike ni.

»Tako je bilo tudi pri nakupu stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, ki naj bi bila po mnenju ministrstva za pravosodje primerna za potrebe treh sodišč: upravnega, delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter višjega delovnega in socialnega sodišča.« Ta sodišča z nakupom niso bila seznanjena, prav tako niso izrazila potrebe po novih prostorih (razen želje po nekaj dodatnih pisarniških prostorih s strani upravnega sodišča), so še zapisali.

V oddaji Tarča 18. januarja so bili po njihovih besedah predstavljeni napačni podatki v zvezi z najemninami za omenjena tri sodišča. Po podatkih pravosodnega ministrstva naj bi višina najemnin za prostore omenjenih treh sodišč na leto znašala okoli 670.000 evrov. Dejansko plačuje država najemnine za prostore višjega delovnega in socialnega sodišča ter delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani na leto približno 281.000 evrov, so navedli. 

Reševanje bi moralo biti v interesu izvršilne veje oblasti

Razpršenost poslovnih prostorov vseh sodišč s sedežem v Ljubljani, stari, nedostojni prostori in plačevanje visokih najemnin so velika težava pri optimalnem poslovanju sodišč. Opozarjajo, da gre za urgentno problematiko, katere reševanje bi moralo biti tudi v interesu izvršilne veje oblasti, ki je zadolžena za to področje.

»Namesto tega država v Ljubljani že leta plačuje visoke najemnine za prostore številnih sodišč. Vrhovno sodišče je zato že večkrat opozorilo, da gre pri tem za nesprejemljivo ravnanje z javnim denarjem. Trenutno aktualni nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani pa te situacije ne rešuje, temveč težavo le poglablja.«