Vazektomija – preprost poseg, a »pogumnežev« pri nas še zmeraj malo

V ZDA se po odpravi pravice do abortusa vse več moških odloča za vazektomijo. Pri nas jih na leto opravijo med 200 in 300. Upad števila sterilizacij v letu 2020 je bil skoraj izključno posledica manjšega števila sterilizacij pri ženskah, pri moških so opravili eno več kot leto pred tem. Zakonsko določena meja za ta poseg je 35 let, opravi se šest mesecev po odobritvi komisije. Stroške vazektomije za moške z napotnico družinskega zdravnika v celoti krije zdravstvena zavarovalnica.

Sterilizacija je poseg, ki trajno rešuje vprašanje kontracepcije in je obenem ena najbolj zanesljivih, varnih in cenovno dostopnih oblik preprečevanja nosečnosti. Za postopek se večkrat odločajo ženske, čeprav je pri moških lažji in bolj preprost. Najbrž gre vzroke iskati (tudi) v družbenem prepričanju, da je za kontracepcijo »odgovorna« ženska. Na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana na leto naredijo dobrih 200 vazektomij.

Kot je povedal dr. Sašo Drobnič, ki opravi večino teh posegov, se zanj odločajo moški različnih poklicev in socialnih skupin: »Skoraj vsi imajo že več otrok in si jih ne želijo še več. Večkrat povedo, da so se za vazektomijo odločili zato, da ženam ali partnerkam zaščite ne bi bilo več treba jemati. Za zamrznitev semena se odloči manj kot deset odstotkov vseh, ki pridejo na vazektomijo.«

Le za starejše od 35 let

Medtem ko v ZDA najbolj narašča število prošenj za poseg med moškimi, mlajšimi od 30 let, ki še nimajo otrok, pri nas ta skupina vazektomije niti ne more opraviti. Zakon je namreč enak tako za sterilizacijo pri ženskah kot pri moških; zakonsko določena meja je 35 let, razen v izrednih zdravstvenih primerih.

Zahtevo za poseg lahko vloži le razsodna oseba, za katero naj bi se postopek izvedel, odobriti pa jo mora komisija prve ali druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti (UPN) in sterilizacijo. Postopek se praviloma lahko opravi šele šest mesecev po odobritvi posega, v tem času se majhen delež moških premisli. Komisija sicer poseg zavrne zgolj tistim, ki ne izpolnjujejo zakonske podlage.

Za vazektomijo se odločajo moški različnih poklicev in socialnih skupin, ki imajo običajno že več otrok in si jih ne želijo še več, je povedal dr. Sašo Drobnič. FOTO: Mavric Pivk/Delo

Dr. Drobnič je dejal, da niti sam postopek niti naročanje nanj nista zapletena, zato težko verjame, da bi to moške odvrnilo od posega. »Lahko pa se na zapletenost izgovarjajo tisti, ki vazektomije ne želijo opraviti zaradi predsodkov ali strahu pred posegom.« Gre za razmeroma preprost poseg v lokalni anesteziji, ki traja od 20 do 30 minut. Semenovoda, po katerih potujejo semenčice iz mod v penis, podvežejo ali prerežejo. Po operaciji v izlivu ni več semenčic, zato je oploditev nemogoča. Po posegu pacient odide domov z navodili.

Vazektomija v nobenem primeru ne vpliva na potenco. Zapletov je malo – najpomembnejši je hematom mošnje. Tak, ki zahteva kirurško intervencijo, se po besedah dr. Drobniča zgodi v manj kot 0,5 odstotka vseh posegov.

»Ker vazektomijo naredimo le starejšim od 35 let, je potrebe po obratnih posegih ali oploditvah z biomedicinsko pomočjo zelo malo. Če bi to (starostno) mejo odpravili, bi se zelo povečala potreba po anastomozah (posegih, ki zaporo semenovodov premostijo) ali postopkih oploditev z biomedicinsko pomočjo – dragih, invazivnih in ne vedno uspešnih,« je pojasnil dr. Drobnič.

Leta 2018 so opravili 303 sterilizacije pri moških in 1080 pri ženskah. INFOGRAFIKA: Delo

Koronavirus vplival tudi na število sterilizacij

V letu 2020 je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji opravljenih 988 sterilizacij, kar je 26 odstotkov manj kot leto prej. Stopnja sterilizacij na 1000 prebivalcev, starih med 15 in 49 leti, je posledično upadla na 1,1.

Upad je bil skoraj izključno posledica manjšega števila sterilizacij pri ženskah, stopnja pri teh je bila namreč več kot tretjino nižja od povprečja v predhodnem petletnem obdobju. Vzroke za to je treba iskati v slabši dostopnosti obravnav zaradi epidemije covida-19, saj pri ženskah poseg večinoma poteka v okviru hospitalizacije s prenočitvijo in zahteva splošno anestezijo.

Podatki za regionalno primerjavo za leto 2020 kažejo, da je pri moških najvišja stopnja sterilizacij v osrednjeslovenski regiji (1,12 na 1000 prebivalcev v starosti med 15 in 49 leti), najnižja pa v savinjski in obalno-kraški regiji (0,27 na 1000 prebivalcev).