​V treh mesecih – od začetka septembra do konca novembra – se je v Sloveniji okužilo že 6951 zdravstvenih delavcev. To je podatek, ki smo ga našli na Covid-19 sledilniku. Koliko med njimi je zdravnikov in koliko sester, nam ni uspelo izvedeti nikjer, saj teh podatkov nihče ne vodi. Nacionalni inštitut za varovanje zdravja jih načelno sicer zbira, a dobiti jih ni mogoče.
 

Okužba kot poklicna poškodba

Rek, da je bolnišnica najnevarnejši kraj na svetu, je v času epidemije postal več kot resničen. Približno 40.000 medicinskih sester, zdravnikov in drugih, ki obolele za covidom-19 v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih starejših oskrbujejo, je posebno ogrožena skupina prebivalcev.



Izrecno navodilo ministrstva za zdravje konec prejšnjega tedna, da se okužba s covidom-19 ne more obravnavati kot poškodba pri delu, jih je prizadela. Minister Tomaž Gantar je pozneje to poskušal popraviti s sporočilom na twitterju, da bodo oboleli za covidom-19 na najbolj izpostavljenih delovnih mestih prejemali stoodstotno boleznino, torej kot pri poškodbah pri delu, v sedmem paketu ukrepov ta blažitev posledic epidemije (PKP7) pa bo tudi natančno zapisano, na katerih deloviščih.
 

Velika težava

»Zbolevanje zdravnikov in medicinskih sester je velika težava,« je povedal strokovni direktor bolnišnice Celje Franc Vindišar. V ponedeljek je bilo v tej bolnišnici zaradi okužbe odsotnih 120 zdravstvenih delavcev, med njimi 26 zdravnikov, 51 diplomiranih medicinskih sester in 43 zdravstvenih tehnikov. Vsakega, ki zboli, mora pri delu nadomestiti nekdo drug.



»K bolnikom s covidom-19 prerazporejamo zdaj tudi pediatre, kirurge, dermatologe, specializante patologije, ginekologe, transfuziologe, torej zdravnike, ki se z internističnimi težavami bolnikov, kot so težko dihanje, dušenje, zastoj srca, ne ukvarjajo,« je strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar opisal težavo pomanjkanja kadra, s katero se srečujejo, odkar v njihovi bolnišnici v večjem številu zbolevajo zaposleni: novembra jih je bilo okuženih celo 180, zdaj 120.
 

Več okužb na običajnih kot na covid oddelkih

Med zdravstvenimi delavci je več okužb na običajnih oddelkih, kjer pride do »vdora« asimtomatskih bolnikov, ki bolezen le prenašajo, sami pa (še) nimajo znakov. Čeprav imajo vsi zaposleni standardno osebno zaščitno opremo, vendarle niso tako zaščiteni kot zaposleni na oddelkih za covid-19, ki so zaradi stalnega stika z okuženimi v skafandrih, je povedal Franc Vindišar.



A je takšno delo zelo težko in izčrpavajoče; zaposleni v njih ne zmorejo biti več kot nekaj ur. Pripovedujejo, da se v tem času zelo prepotijo, ne morejo se odžejati, ničesar pojesti, tudi na stranišče ne morejo. Tudi zaradi težkih pogojev dela premeščajo k bolnikom s covidom-19 praviloma mlajši kader, stare do 40 ali največ 50 let.

Koga premeščajo k bolnikom s covidom-19

»Strateškega kadra k okuženim bolnikom ne razporejamo. Imamo le tri nevrokirurge, če se dva okužita, je konec nevrokirurške dejavnosti,« je povedal Vindišar. Drugi način za ohranjanje kadra so deljene ekipe.

»Od šestih urologov sta bila dva okužena. Rekli smo, naj eden od neokuženih ostane teden dni doma, da se ne bodo vsi okužili. Kdo bi potem reševal življenjsko ogrožene urološke bolnike?« pravi.

Podobno upravljajo kader v UKC Ljubljana. »Interna klinika je za oskrbo bolnikov s covidom-19 dala 35 zdravnikov in 87 sester,« je povedal prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor interne klinike, čeprav imajo 95-odstotno zasedenost postelj na kliniki.



Tudi v UKC premeščajo na oddelke s covidom-19 še zdravnike drugih specialnosti, večinoma stare od 30 do 40 let.

»Za vsak oddelek v UKC smo določili jedrne dejavnosti, ki jih zagotavljamo ne glede na vse, in zanje tudi posebej varujemo kader. To so, denimo, dializa, brez katere bolnik umre, interventna kardiologija, brez katere umre oseba z infarktom, tumor pljuč, ki ga je treba odstraniti, sicer bo bolnik umrl,« našteva sogovorec.

V UKC – tako kot v Celju – opažajo več okužb med zaposlenimi na običajnih oddelkih kot na oddelkih z bolniki s covidom-19.
 

Še zmoremo, a smo na koncu z močmi

Okužbe so se razširile že v vse bolnišnice. V UKC Maribor je bilo v ponedeljek 193 odsotnih z dela, od tega 36 zdravnikov in 69 drugih, med njimi je bilo 95 okuženih ali v karanteni, 98 pa jih je doma varovalo otroke.

V izolski bolnišnici, kjer zdravijo 57 teh bolnikov, je okuženih okoli 50 zaposlenih. Ali bodo bolnišnice kljub okužbam zaposlenih še zmogle oskrbovati bolnike s koronavirusom, ki jih je iz dneva v dan več?



»Še zmoremo oskrbovati vse bolnike, a smo zelo blizu polnih zmogljivosti. Vsako jutro na novo štejemo postelje. Zgodi se, da kakega bolnika, čeprav je iz naše regije, ne moremo sprejeti in ga peljemo v katero drugo bolnišnico. Zdaj vidimo, kakšno srečo imamo z javnim zdravstvenim sistemom. Bolnišnice si med seboj kolegialno pomagamo, da so oskrbljeni vsi bolniki. Če bi bilo zdravstvo zasebno, bi že zdavnaj pokleknilo,« ocenjuje Vindišar in razočarano pove, da se niti en koncesionar iz celjske regije ni odzval pozivu na pomoč.

Pozor: pazite se poškodb v prvem snegu

Iz UKC Ljubljana so včeraj zaradi prenapolnjenosti bolnišnic pozvali ljudi k skrajni previdnosti zaradi novozapadlega snega.



»Zaradi epidemije deluje UKC Ljubljana in verjetno celoten zdravstveni sistem na skrajni meji zmogljivosti. Vsako leto pričakujemo ob prvem snegu poledico in povečanje števila poškodovancev. Zavedamo se, da bi nenaden velik prirast pacientov lahko pomenil kolaps sistema. Zdravstveno osebje je namreč prerazporejeno na oddelke za covid-19,« je dejal kirurg travmatolog Uroš Tominc in pozval ljudi, naj se ne izpostavljajo aktivnostim, kjer bi se morda lahko poškodovali.

Tvegano je biti zaposlen v zdravstvu

Zdravniška zbornica je v anketi med člani ugotovila, da se čutijo najbolj ogrožene na delovnem mestu, torej v ambulantah, bolnišnicah, domovih starejših, precej pa v trgovinah in v drugih javnih prostorih. Koliko zdravnikov in zobozdravnikov se je okužilo na delovnem mestu, iz ankete ni mogoče razbrati.



Čeprav je zdravstvena blagajna že spomladi izdala napotek, naj zdravstvene ustanove za okužene na delovnem mestu zaposlenim izplačujejo stoodstotno boleznino, tega niso povsod izvajali. Sedmi paket za blažitev in odpravo posledic covida-19 (PKP7), ki ga namerava vlada sprejeti v kratkem, natančno določa delovišča, na katerih so zaposleni upravičeni do polnega nadomestila plače. »Navadnih« oddelkov ni med njimi.

Izplačevanje stoodstotne bolniške se bo začelo 1. decembra in bo trajalo do konca leta 2021 z možnostjo podaljšanja za šest mesecev. Kaj bo z več tisoč zdravstvenimi delavci, ki so bili na bolniški zaradi covida-19 pred 1. decembrom, se ne ve. Drugi bodo morali za izplačilo stoodstotne bolniške pridobiti potrdilo delodajalca, da so nosili zaščitno opremo.