Upadanje tovornega prometa se umirja

Na slovenskih avtocestah in hitrih cestah se je promet v zadnjem mesecu glede na normalne razmere skrčil za slabi dve tretjini. Samo težkih tovornih vozil, tovornjakov, težjih od sedem ton, tovornjakov s prikolicami in vlačilcev je v povprečju dve petini manj. Obilno krčenje prometa se je začelo na marčni petek trinajstega, podatki pa kažejo, da se je padanje tovornega prometa prejšnji teden skoraj ustavilo. Tudi padci v skupnem prometu so od prejšnjega torka manjši.

Upoštevani in primerjani so podatki med četrtkoma, tako da ni upoštevana ne petkova nesreča na primorski avtocesti med Nanosom in Razdrtim, ko se je prevrnil tovornjak z živino in je bila avtocesta po polnoči zaprta v obe strani skoraj deset ur, ne neodgovorno sobotno obleganje turističnih krajev ob Obali in na Gorenjskem, pa verjetno še kje. Očitno niso zalegli ne opozorila in prepovedi v zvezi z epidemijo koronavirusa ne opozorilo o nevarnem puščavskem pesku, ko so bile v petek marsikje izmerjene najvišje ravni delcev PM10 v zadnjih dvajsetih letih, zrak pa se je čistil še včeraj.

Med odseki je najprometnejša ljubljanska južna obvoznica – še več prometa je na zahodni obvoznici –, težkega tovornega prometa pa je največ na primorskem kraku, na Notranjskem, med Logatcem in Uncem. Kar je povsem razumljivo, saj gre večinoma za luški tranzit in za tovor med evropskim vzhodom in zahodom. V primerjavi s tednom med 13. in 20. marcem je bilo v tednu do prejšnjega četrtka, 26. marca, na primorski in štajerski avtocesti tovornega prometa samo odstotek manj, na dolenjskem kraku dva odstotka manj, na ljubljanski južni obvoznici so bile številke podobne, na pomurskem kraku proti Madžarski pa se je promet celo povečal za sedem odstotkov.

Največji, 13-odstotni padec težkega tovornega prometa je bil zaznan na gorenjskem kraku, kjer pa se (tranzitni) promet (proti Karavankam) dotlej tako rekoč ni krčil. Gorenjski krak je tudi sicer zanimiv fenomen, saj odsek med Brnikom in Vodicami, čez nekdanjo cestninsko postajo Torovo, prevozi veliko dnevnih migrantov, težkega tovornega prometa pa je med primerjanimi točkami daleč najmanj.



Petki so iz razumljivih razlogov, ko se končuje delovni teden, najprometnejši, v težkem tovornem prometu pa veljajo nekoliko drugačna merila. Ker je v normalnih razmerah tovorni promet ob nedeljah prepovedan, je skrb logistov, da so takrat tovornjaki na izhodiščih, ne pa na počivališčih sredi vožnje. Tako so v tovornem prometu najprometnejše srede. V izrednih razmerah je tovorni promet dovoljen tudi ob nedeljah in bo, kot zdaj kaže, tudi na veliki petek, 10. aprila.

Najmanj prometa ob nedeljah

V skupnem prometu se je padanje po stopnjah med 23 in 33 odstotki nadaljevalo tudi prejšnji teden, pregled po dnevih pa pokaže, da so stopnje krčenja prometa od torka nižje, med štirimi in 20 odstotki. Vpliv koronavirusa je viden tudi v nedeljskem prometu – kakšen je bil včeraj, pa, kot rečeno, še ni upoštevano. Na ljubljanski južni obvoznici so v nedeljo, 1. marca, našteli 39.256 vozil in ob dnevu žena teden dni kasneje 44.872, do naslednje nedelje, 15. marca, pa se je število zmanjšalo za več kot polovico (na 20.511) in potem do prejšnje nedelje, 22. marca, še enkrat, ter doseglo 10.408.



Povsem enaka so bila nihanja tudi na Štajerskem med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Konjicami (23,2 odstotka) in na pomurskem kraku med Mursko Soboto in Vučjo vasjo (23,3 odstotka), še večje pa so bile vsaj do včeraj razlike na ljubljanskih »vikend« relacijah. Na gorenjskem kraku med Brnikom in Vodicami je bilo v nedeljo, 1. marca, vseh vozil 27.664, 8. marca nato 36.520, 15. marca pa vsega 14.997 in prejšnjo nedeljo, 22. marca, le 6097. Povsem enako razmerje s padcem na šestino prejšnjega prometa (16,8 odstotka) med 8. in 22. marcem je bilo na primorskem kraku med Uncem in Postojno, malo manjši (18,4 odstotka prometa) pa je bil padec na dolenjskem kraku med Ivančno Gorico in Bičem.