Tudi v Sloveniji se gradi feministična zunanja politika

Kot je sama priznavala že v lanski predsedniški volilni kampanji, je zunanjepolitično področje zanje novo, zato se na tem državotvornem področju pospešeno uči. Za zunanjepolitično in mednarodno področje si je izbrala dva svetovalca, diplomatko Mirjam Možgan in profesorja mednarodnih odnosov Zlatka Šabiča. Ker pa posebno pozornost namenja okolju in podnebnim spremembam, je za svetovalko na tem področju izbrala diplomatko Evo Tomič.

Nataša Pirc Musar je pred diplomati poudarila pomen odlične in usklajene diplomacije, ki temelji na ekipnem delu: »Bistveno je, da se ključni akterji na zunanjepolitičnem področju poslušamo med seboj, sodelujemo in skupaj delamo za Slovenijo in njeno prepoznavnost tudi v mednarodnih okoljih.«

Izobraženi, kompetentni, širše poznani diplomati so tisti, ki bodo Sloveniji znali najbolje služiti v skladu s strateškimi usmeritvami in strateškimi cilji, je dejala in dodala, da je za predsednico to pomembno tudi pri potrjevanju predlogov za imenovanje veleposlanikov. S tem je predsednica nakazala, da želi imeti pomembno besedo pri potrjevanju aktualnega paketa novih veleposlanikov.

Glavna prioriteta v prihodnjega pol leta bo zanjo zbiranje podpor držav za kandidaturo za nestalno članico varnostnega sveta OZN za obdobje 2024–2025. Predsednica je zatrdila, da se je pripravljena polno vključiti v proces pridobivanja podpore za kandidaturo do volitev, ki bodo 6. junija v generalni skupščini OZN.

Znova je ponovila, da bo nadaljevala s pobudo Brdo-Brioni, ki jo je začel njen predhodnik Borut Pahor. V nasprotju z njim pa namerava precej bolj poudarjati pomen spoštovanja človekovih pravic, vladavine prava in mednarodnega prava v mednarodnih odnosih. Glede ukrajinsko-ruskega konflikta je trdno na strani žrtev agresije.

Slovenske diplomate je nagovorila še ena novinka v vrhu slovenske politike, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Izpostavila je pomembno vlogo državnega zbora pri izvrševanju slovenske zunanje politike, zlasti v smislu njegove nosilne vloge pri oblikovanju stališč do vseh zunanjepolitičnih vprašanj. Parlamentarna diplomacija je po njenem v nasprotju s tradicionalno bolj fleksibilna in manj formalna, zato ustvarja prostor za spodbujanje političnega dialoga.

Feministična zunanja politika

Nataša Pirc Musar je omenila, da dobiva pobude, da zdaj, ko so ženske prevzele kar precej politične odgovornosti v državi, tudi kaj konkretno naredijo za enakost spolov. Zato ne preseneča, da je zunanja ministrica Tanja Fajon feministično zunanjo politiko postavila za enega od stebrov prenovljene slovenske zunanjepolitične strategije. Feministična zunanja politika pomeni, da se v zunanji politiki država zavzema za enakost spolov. Slovenija bo posebno pozornost v tem kontekstu dajala opolnomočenju žensk in deklic v vseh vidikih zunanje politike.

Zunanja ministrica je povedala, da jo je k temu povabila nemška kolegica Annalena Baerbock, ko sta se prvič srečali. Fajonova pojasnjuje, da se s tem ne spreminja zunanja politika, temveč se spreminja odnos, ki v ospredje postavlja enakost spolov. O feministični zunanji politiki je včeraj govorila s španskim zunanjim ministrom Joséjem Manuelom Albaresom, ki je opozoril, da odrekanje pravic ženskam predstavlja zanikanje polovice svetovnega prebivalstva, ter dodal, da je za razvoj družbe ključno vključevanje žensk.