Za manj okužb je nujno odpraviti stigmo in povečati možnosti testiranja

V svetu je v zadnjem desetletju spet vse več spolno prenosljivih okužb. Najbolj skrbi podatek, da se bolezni najbolj širijo med mladimi in med moškimi, ki imajo spolne stike z moškimi. Neznanje pri prvih in strah pred stigmo pri drugih, predvsem pa opuščanje preventive v obliki kondoma, so glavni krivci za to, da so samo v evropski regiji lani postavili skoraj 110.500 novih diagnoz HIV, v svetu pa 1,3 milijona.

Skupno število diagnoz HIV se je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v Evropi lani povzpelo na 2,4 milijona. Boljši dostop do testiranja je prinesel 4,2-odstotno povečanje diagnoz HIV. Kar 37 od 49 držav je poročalo o naraščanju diagnoz, nekatere celo o rekordnem številu. Zadnje poročilo ECDC razkriva velike razlike med evropskim vzhodom in zahodom. Če je lani na vzhod Evrope odpadlo skoraj 72 odstotkov vseh novih diagnoz HIV, kar je dobrih 79.000, so jih na zahodu beležili dobrih 20 odstotkov ali slabih 22.400. V osrednji Evropi so odkrili osem odstotkov ali manj kot 9000 novih primerov. Od 110.500 novih diagnoz so jih skoraj 23.000 zabeležili v državah EU in EGP, Evropskega gospodarskega prostora – pogodbenice EGP so Norveška, Islandija in Lihtenštajn –, v skoraj 17 odstotkih teh diagnoz pa gre po navedbah ECDC za prišleke, ki so v Evropo že prišli z diagnozo HIV. Zato so odprava stigme, možnosti testiranja in učinkovita preventiva toliko pomembnejše.

Še vse preveč prepoznih diagnoz

V Sloveniji so letos do 20. novembra po podatkih NIJZ odkrili 36 novih diagnoz HIV, od teh kar 34 pri moških; leto pred tem je bilo v istem obdobju 37 tovrstnih diagnoz. Še štiri osebe, ki so jim okužbo odkrili v preteklosti v tujini, so letos v Sloveniji nadaljevale zdravljenje.

Muzej spolno prenosljivih okužb: te se širijo prav med mladimi, ker  ne prepoznajo simptomov. FOTO: Črt Piksi

Več kot polovica vseh diagnoz v Evropi je odkritih prepozno, ocenjuje stroka, ki poziva k zmanjševanju stigme in k še boljšim in dostopnejšim programom testiranja. Tudi Slovenija poroča o 22 pozno odkritih diagnozah samo v tem letu, o desetih primerih aidsa in o dveh smrtnih primerih zaradi aidsa. V svetu je bitko z aidsom lani izgubilo 630.000 ljudi, doslej pa že več kot 40 milijonov.

Največ okuženih v Afriki

V svetu po podatkih iz programa Združenih narodov za boj proti HIV in aidsu (ZN) z virusom HIV živi 39 milijonov ljudi, od teh več kot polovica na vzhodu in jugu Afrike, v Sloveniji pa je okuženih okoli 900 ljudi.

Medtem ko ZN opozarjajo, da kar 9,2 milijona okuženih po svetu nima dostopa do ustrezne oskrbe, dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana zagotavlja, da ima večina obolelih v naši državi vso potrebno oskrbo ter tudi psihosocialno podporo. Testirajo se lahko tudi anonimno in brezplačno, in kar je še posebej pomembno, tudi zunaj zdravstvenih institucij – med drugim v društvu Legebitra, ki testiranje že v letu 2024 širi na migrante, spolne delavce in uporabnike droge. Prav tako so jim na voljo vsa sodobna zdravila. Kot je na posvetu o spolno prenosljivih okužbah, ki sta ga v torek pred 1. decembrom, svetovnim dnem boja proti aidsu, organizirala NIJZ in Legebitra, poudaril Janez Tomažič, ob rednem jemanju zdravil in virusnem bremenu pod 200 kopij virusa na mililiter plazme ni nevarnosti, da bi okuženi s HIV okužbo prenašal.

Kljub naprednim antivirusnim terapijam, s katerimi se uspešno zdravi večina obolelih, in kljub 21 milijardam ameriških dolarjev, ki so bili lani na voljo za bitko s HIV, leto 2030 po navedbah ZN očitno še ne bo leto nič za aids. Nasprotno, aids ostaja med največjimi javnozdravstvenimi težavami sodobnega sveta.