TEŠ bi kuril tudi odpadke, občani hočejo nekaj v zameno

Šoštanj – Nenevarne odpadke bi v petem in šestem bloku sežigali skupaj s premogom, na leto do 150.000 ton. Po najbolj optimističnih načrtih bi s sosežigom začeli konec leta 2020, v Tešu napovedujejo, da če ne bodo prepričani, da gre za čisto tehnologijo, tega ne bodo počeli. Najbližji krajani so že povedali, da sosežiga odpadkov nočejo, Civilna iniciativa Šoštanj pa hoče brezplačno ogrevanje za Šoštanjčane.

O sosežigu nenevarnih odpadkov so v Tešu začeli razmišljati zaradi možnosti izboljšanja poslovnega rezultata, in kot je dejal Jože Lenart iz Teša po današnji predstavitvi sosežiga šoštanjskim svetnikom, da bi pomagali reševati »problematiko z odpadki v Sloveniji«. V poštev pridejo tako industrijski kot tudi gospodinjski odpadki, plastika. Je pa Lenart poudaril, da gre za predelane in preverjene odpadke oziroma za granulat, ki ima premer manj kot 30 milimetrov. Na leto bi v obeh blokih skupaj s premogom lahko sežgali največ 150.000 ton odpadkov. Lenart je poudaril, da ob tehnologiji, ki jo imajo zdaj, ni mogoče, da bi v Šoštanju zrasla sežigalnica, kjer bi torej kurili izključno odpadke: »Tu je možnost sosežiga do deset odstotkov energetske vrednosti premoga.«

Za zdaj so v Tešu naredili modelno študijo sosežiga, in kot je pojasnil Lenart, prvi rezultati kažejo, »da bi emisije ostale znotraj mejnih vrednosti, ki so že določene«. Dodal je, da načrtujejo vhodne in izhodne kontrole emijskih vrednosti. Kaj oziroma kako bodo morali tehnologijo v Tešu prilagoditi sosežigu odpadkov, bodo videli v prihodnjih mesecih, ko jih čaka pridobivanje različnih soglasij. Ključna bo gotovo presoja vplivov na okolje. Kdo jo bo delal, bo znano kmalu, razpis za izdelavo bo objavljen julija.



​

Nekateri proti

»Ko se bomo končno rešili smradu iz jaška, nam že grozijo, da bodo kurili odpadke. Ponovno vam sporočam mnenje krajanov – temu kurjenju odločno nasprotujemo. Papir vse prenese, cena pa je zdravje ljudi,« je bila na včerajšnji seji šoštanjskega občinskega sveta jasna Bojana Žnider iz SD. Dodala je, da če bodo pristojni omenjali primere dobre prakse iz tujine, da ne drži, da tam ne smrdi: »Tisti, ki so bili na ogledu na Dunaju, povedo, da tam smrdi. Tudi iz sežigalnice pred Trstom smrdi. Prišel je čas, da se Šoštanjčani postavimo zase. Sosežig je, kot so nam povedali v Tešu, predvsem prihodek. Ta je v vsej zadevi najpomembnejši. Ne tresenje tal. Pomembni so odpadki, ki pomenijo prihodek. Za koga? Za Šoštanjčane? Prvo bi moralo biti zdravje.«

Svetniki so se včeraj s študijo sosežiga odpadkov le seznanili. Ko bodo v Tešu zbrali vso dokumentacijo, bodo šele svetnike vprašali, ali bi tovrstno tehnologijo sploh imeli v kraju. Lenart razume nasprotovanje nekaterih krajanov: »Ne bomo ničesar vsiljevali. Če ne bomo prepričani, da je to res čista tehnologija, nimamo namena tega početi.« Žniderjeva je poudarila, da je dolgoročni dogovor s pristojnimi nujen: »Ko bodo premogovnik zaprli, bomo mi še naprej živeli v potopljeni in zdaj še od sežiga odpadkov uničeni dolini.«



Predsednik Civilne iniciative Šoštanj Walter Kolar ni proti sosežigu, vendar zahteva brezplačno ogrevanje za Šoštanjčane: »To je v denarju osem milijonov evrov in to je podatek, s katerim bi se začeli pogovarjati. Prej smo imeli ogrevanje cenejše, podražili so nam ga za 57 odstotkov in zdaj naj bi šli na staro ceno. S tem nismo nič naredili. Nismo proti sosežigu, ampak smo proti, če ne bomo ničesar dobili. Najprej je treba doreči, koliko bo tega, potem bomo rekli da ali ne.«