Študentski baroni bodo padli po plačni lestvici

Ljubljana – Poslanci so enotno kot le redko kdaj podprli spremembe zakona o skupnosti študentov. Te bodo študentskim funkcionarjem z vseh strani pristrigle krila: poslej bodo povrženi nadzoru računskega sodišča, svoje podatke bodo morali deliti po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, morali bodo omejiti svoje plače in slediti protikorupcijski zakonodaji ter določbam zakona o računovodstvu.

Za stroške dela je Študentska organizacija Slovenije (Šos), sodeč po poslovnem poročilu, odštela več kot 220 tisoč evrov, leto 2018 pa končala s 75 tisočaki izgube. To je podoben znesek, kot ga je namenila za delovanje svojega generalnega sekretarja; pripadlo mu je 71.506 evrov. Znesek med drugim vključuje stroške plač (slabih 66 tisočakov), reprezentance, telefonije in izobraževanj. Generalni sekretar Aleksandar Spremo pojasnjuje, da mesečno prejema 3414 evrov bruto plače, preostala sredstva, predvidena za plače, pa so šla za plačilo odškodnine za neizkoriščen regres in odpravnino njegovemu predhodniku. 

Svojim projektom so namenili 90 tisočakov, polovico tega še dijaški organizaciji.

Glavni vir: študentsko delo

Večina njihovih prihodkov prihaja iz koncesijske dajatve od študentskega dela – lani se je nabralo 9,8 milijona evrov – dober milijon pa jim je primaknil še državni proračun. Z denarjem prosto razpolagajo in ga delijo med svoje organizacijske oblike, ki delujejo na treh univerzah in zvezi študentskih klubov Škis. Ta se je znašla v središču pozornosti, ker je izgubila 70.000 evrov, ki jih je prislužila z lansko izvedbo Škisove tržnice.

Ob različne škandale in finančne malverzacije teh organizacij so se večkrat obregnili tudi poslanci, danes pa so dokončno potrdili zakon, ki bo takšne prakse omejil. V SDS, kjer so ga pripravili, menijo, da predstavlja prvi korak k transparentnejši porabi denarja dijakov in študentov. V SMC so podporo pospremili z besedami, da gre za dokončni sloves študentskih baronov, v Levici pa so kljub podpori opozorili na to, da Šos tudi po novi ureditvi ne bo zavezan k upoštevanju zakona o javnih financah, prav tako pa sveže sprejeti zakon ne predvideva sankcij za neupoštevanje ukrepov. »Povsem možno je, da bodo sicer dobronamerni predlogi, kot je omejitev plač, v praksi ostali neizvedeni,« je napovedal njen poslanec Miha Kordiš.

Poleg določbe, da se zaposlenim, poslovnim osebam in članom organov vodenja in nadzora študentskih organizacij plača določi tako, da najvišja ne presega dvakratnika povprečne bruto slovenske plače (dvakratnik danes znaša 3474 evrov bruto), je najpomembnejša novost, da pravilnost in smotrnost poslovanja študentskih organizacij odslej lahko revidira računsko sodišče.

Kdaj se bo to zgodilo, še ni znano. Boštjan Novak iz kabineta predsednika računskega sodišča pojasnjuje, da sodišče samostojno določa, katere revizije bo izvedlo v posameznem obdobju; izjema so zakonske določene letne revizije. »Revizije opravljamo na podlagi letnega programa dela za izvrševanje revizijske pristojnosti, ki ga sprejme predsednik. Pri določanju upoštevamo več kriterijev, in sicer materialno pomembnost (višina proračuna), izkušnje iz že opravljenih revizij, navedbe v medijih, prejete pobude in podobno,« našteva. Ta program je zaupen, če bodo uvedli revizijo, bo to objavljeno na njihovi spletni strani.