Proračunski rezi delijo tudi koalicijske vrste

Proračunski rezi za prihodnji dve leti so sprožili precej nezadovoljstva tako med številnimi porabniki kot v političnih vrstah. Znotraj koalicije se med drugim razhajajo stališča glede usklajevanja transferjev, kjer nekateri predstavniki Levice vztrajajo pri zvišanju z inflacijo, pa tudi pri drži do zagovornika načela enakosti, ki naj bi v 2024 dobil 220.000 evrov manj od prvotno načrtovanih.

Potem ko je vlada, tudi v upanju na nadaljevanje pogajanj, pristala na umik člena v proračunskih dokumentih, s katerim je nameravala zamrzniti usklajevanje vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju, sta obe pogajalski skupini predstavnikov javnih uslužbencev - čeprav je finančni minister Klemen Boštjančič poudaril, da sam umik ne pomeni nič - izrazili pričakovanje, da v najkrajšem času dobita vladni predlog načina uskladitve plač z inflacijo. Zadeve pri tem vprašanju, tako na relaciji izvršna veja oblasti - sindikati, kot v trojici na oblasti se utegnejo zaostriti, ko bo govor o konkretnejših številkah.

Opozorila, da vsi transferji ne pomenijo enako

Tako so se na različnih bregovih znašli pri uskladitvi socialnih transferjev. Kljub temu, da je vlada odstopila od prvotne zamisli, da bodo ta izplačila v 2024 ostala nominalno enaka, kot sp zdaj, se niso polegle kritike niti nevladnih organizacij niti v poslanskih vrstah, tako opozicijskih kot tudi koalicijskih. Predstavnik Levice Miha Kordiš je koalicijske kolege pozval k ponovnemu premisleku glede predlagane 70-odstotne uskladitve socialnih transferjev, sicer bo podprl dopolnilo SDS in NSi, po katerem bi se transferji v celoti valorizirali z inflacijo. Do tega, da se 26 prejemkov iz državne blagajne, med njimi otroški dodatki, subvencije za prehrano, štipendije, nadomestilo za brezposelnost, zviša samo za 70 odstotkov rasti cen, je zadržana tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora. Med drugim opozarja, da je treba izmed vseh transferjev izpostaviti denarno socialno pomoč, ki predstavlja temeljni institut pravice do socialne varnosti iz 50. člena ustave. Brez njenega usklajevanja je vprašljivo, ali še zagotavlja zadostno višino sredstev, ki jih oseba nujno potrebuje za lastno preživetje. Poudarili so, da se je tudi v času Zujfa ta znesek valoriziral. Enako kot za denarno socialno pomoč velja tudi za z njo povezanim varstvenim dodatkom za starejše.

Boštjančiču se zdi uskladitev za 70 odstotkov inflacije kompromis, ob tem pa izpostavlja še en vidik valorizacije tako transferjev kot drugih strukturnih izdatkov. Različne formule njihovega usklajevanja so se v času visoke inflacije izkazale kot zele problematične. »Tudi zadnje analize Umarja kažejo, da je glavni poganjalec inflacije v zadnjem času rast stroškov storitev in plač. Pravzaprav smo v neki spirali, ki jo na nek način poganjamo, tudi s temi avtomatičnimi uskladitvami, ne samo transferjev, tudi minimalne plače in pokojnin. Prav je, da to jasno povemo in se ne sprenevedamo. Čez noč se tega ne da spremeniti, smo pa znotraj vlade precej dogovorjeni, da bomo to poskušali v naslednjem letu ustrezno modificirati,« je napovedal finančni minister.

Amandma za zagovornika vložili, a ne podprli

Še ena točka, pri kateri se pogledi poslancev Gibanja Svoboda na eni strani in SD ter Levice na drugi, razlikujejo, so finančna sredstva za urad zagovornika načela enakosti. Od sprva predvidenih 1,85 milijona evrov za leto 2024, je v zadnji verziji, ki je zdaj v državnem zboru, vlada uradu namenila 1,585 milijona evrov, skoraj 15 odstotkov manj, kar po mnenju Mihe Lobnika pomeni tako velik poseg v delovanje neodvisne institucije, da zaradi tega ne bo mogoče izvajati vseh z zakonom določenih nalog.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik finančnemu ministrstvu očita, da je v integralni proračun prištelo evropska sredstva. FOTO: Joze Suhadolnik

Sredstva bodo zadostovala zgolj za stroške plač 26 zaposlenih in pisarne, ne bo pa mogoča izvedba neodvisnih raziskav o razširjenosti diskriminacije, ozaveščevalne aktivnosti in izdaja publikacij. Ministrstvu za finance (MF) očita zavajajoče prikazovanje podatkov - poslancem je namreč predstavilo, da bo urad iz proračuna dobil 1,74 milijona evrov, kar pa ne drži, saj so v tem znesku upoštevana EU sredstva za projekt 'Soočimo se z diskriminacijo', ki je vreden okrog 160 tisoč evrov, ki morajo biti porabljena izključno za ta projekt in ne za druge naloge organa.

Zaradi takšnega prikaza MF, po katerem je razlika le 107.000 evrov, so poslanci GS odstopili od podpore amandmaju, ki so ga vložili skupaj z Levico in SD, s katerim bi zagovorniku dodelili manjkajočih 220.000 evrov. Lobnik ob tem izpostavlja, da se je za MF za 15-odstotni rez v 2024 in 2025 enostransko in brez upoštevanja njihovih argumentov odločilo že julija, torej pred poplavami.

Na MF odgovarjajo, da je zaradi uničujočih poplav do znižanja sredstev prišlo pri vseh proračunskih porabnikih in da zagovornik ne more biti izjema. Lani je proračun urada znašal 1,4 milijona.