Pribac ostal brez ponovne izvolitve v naziv izrednega profesorja

Senat Univerze v Ljubljani je zavrnil pritožbo Igorja Pribca na sklep senata filozofske fakultete, s katerim mu je ta odrekel ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja, so za STA potrdili na univerzi. Odločitev je dokončna, Pribac pa jo lahko izpodbija na upravnem sodišču. O tej možnosti, kot je dejal za STA, še razmišlja.

Kot so še povedali na univerzi, odločitev senata univerze pomeni, da Pribac nima več veljavnega habilitacijskega naziva.
Senat ljubljanske univerze je o pritožbi Pribca na sklep senata filozofske fakultete, ki mu je odrekel ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja, odločal pretekli teden. Razlog naj bi bile obtožbe o Pribčevem neprimernem vedenju do študentk.

Pribac, ki je javnosti znan tudi kot politični komentator, se namreč sooča z očitki o neprimernem obnašanju, verbalnem spolnem nadlegovanju na ustnih izpitih in celo fizičnem nadlegovanju. Očitki najbi izhajali iz ankete med študentkami in študenti ter dveh anonimnih izjav. Sam je sicer za medije vse obtožbe zanikal.

Kot so danes sporočili z ljubljanske univerze, je odločba senata, s katero je senat zavrnil pritožbo, dokončna. Pritožnik lahko zoper odločbo senata članice o neizvolitvi v naziv v 30 dneh sproži upravni spor na upravnem sodišču, vendar to ne zadrži izvajanje sklepa, so zapisali.

Ker postopek za izvolitev v naziv ni postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v njem ni določenih odpovednih rokov. Veljaven habilitacijski naziv je namreč pogoj za opravljanje dela na pedagoških delovnih mestih, so še navedli na univerzi.

Pribac je za STA potrdil, da je prejel sklep senata univerze. »O možnosti pritožbe na upravno sodišče še razmišljam. Vsekakor je polna javna razgrnitev mojega primera v mojem največjem interesu,« je zapisal. Kot je dodal, bo zato še naprej sodeloval v javni razpravi o spolnem nadlegovanju.

Odbor DZ za izobraževanje pa je danes obsodil spolno nadlegovanje v akademskem prostoru. Visokošolskim zavodom predlagajo, naj sprejmejo vse potrebne akte za preprečevanje in sankcioniranje tovrstnih ravnanj. Od ministrstva za pravosodje pa za zaščito žrtev pričakujejo pripravo sprememb kazenskega zakonika, vključno z modelom »ja pomeni ja«.