Predvidoma s podporo Gibanja Svobode v odpravo nezdružljivosti
Po tem, ko sta se poslanca skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti znašla v več postopkih pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi opravljanja funkcij v samoupravnih narodnih skupnostih, sta zdaj največji vladni stranki Gibanju Svoboda – z njo imata sklenjen tudi sporazum o sodelovanju – predlagala spremembo zakona o poslancih. V parlamentarno proceduro naj bi ga predvidoma vložili v stranki.
Na vprašanje, kdaj in kako, v stranki Gibanje Svoboda odgovarjajo, da teh sprememb na seji poslanske skupine še niso obravnavali. A če bodo upoštevali predlog, o katerem so se po naših informacijah pogovarjali, bi poslanca narodnostnih skupnosti lahko zasedala funkcije tudi v samoupravnih narodnih skupnostih, čeprav zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma upravljati, nadzorovati ali zastopati kakršnekoli zasebne ali javne organizacije, razen društev, ustanov in političnih strank.
Ferenc Horváth, poslanec madžarske manjšine, nam je povedal, da si za spremembo prizadeva, odkar se je v prejšnjem sklicu znašel pod drobnogledom KPK zaradi opravljanja funkcije predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in člana sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti občine Lendava. KPK je pri njem ugotovila nezdružljivost funkcij in mu tudi izrekla globo, a Horváth je še zdaj prepričan, da ni storil nič narobe in da bi zanj kot poslanca morale veljati določbe zakona o poslancih, kjer pa takšne omejitve niso določene.
Horváth svoje vztrajanje razume kot borbo za pravice manjšine, zato razmišlja tudi, da bi se obrnil še na Evropsko sodišče za človekove pravice. V prvem primeru je v Sloveniji že izčrpal pravna sredstva.
Felice Žiža, poslanec italijanske manjšine, pa v nasprotju s Horváthom v tem mandatu ni vztrajal »do konca« in se je marca poslovil s funkcije podpredsednika izolske samoupravne italijanske narodne skupnosti, o čemer je bila obveščena tudi KPK, ki je proti njemu vodila postopek.
KPK o spremembah ni obveščena, kaj je v ozadju?
Na KPK napovedanih sprememb zakona o poslancih včeraj niso komentirali, saj z njimi niso seznanjeni. Predsednik KPK Robert Šumi pa je pred časom v intervjuju za Delo o primeru Horváth dejal, da se v pravni državi pričakuje, da bi se moral poslanec odreči eni od dveh funkcij. Po njegovem mnenju bi se na tako ravnanje lahko odzval tudi državni zbor kot njegov delodajalec, a se ni.
O mandatu Ferenca Horvátha so poslanci sicer v prejšnjem mandatu večkrat razpravljali in za nasvet vprašali tudi pravne strokovnjake, ki pa jim niso svetovali uvedbe ugotovitve prenehanja mandata – tudi zaradi specifičnosti položaja manjšine in pomanjkanja pravnega varstva v takšnem postopku, kar je ugotovilo že ustavno sodišče pred devetimi leti, potem ko so poskušali mandat odvzeti Janezu Janši, prvaku SDS. Do zdaj resnega interesa za odpravo te neustavnosti v zakonu o poslancih predstavniki ljudstva še niso pokazali.
Ker Gibanju Svoboda zaradi velikosti do zdaj tesno sodelovanje z manjšincema ni bilo prioriteta, je ponujena roka v obliki spremembe zakona o poslancih manjšincema morda nekoliko nenavadna – a ob dejstvu, da sta prav onadva zelo pomemben dejavnik pri zagotavljanju potrebnega števila glasov za spremembe ustave pri imenovanju sodnikov in volilne zakonodaje – morda niti ne tako zelo presenetljiva.
Prav tako pa Gibanju Svoboda dobri odnosi z manjšinskima poslancema lahko prav pridejo tudi že pri zagotavljanju sklepčnosti državnega zbora, pri čemer so imeli zaradi nesodelovanja v opoziciji v zadnjem obdobju večkrat težave.
