Portugalska cveti z manjšinsko vlado

V političnih razpravah o mogočih koalicijskih rešitvah se vse večkrat omenja tako imenovani portugalski model. V Levici so namreč doslej puščali odprto možnost, da ne bi vstopili v vladno koalicijo, pač pa bi po vzoru Portugalske podprli manjšinsko vlado v zameno za podporo nekaterim njihovim projektom. Predsednik LMŠ Marjan Šarec takšni ideji ni naklonjen, ampak si želi, da bi bila zaradi večje stabilnosti koalicije Levica njen enakopravni del. In kaj se je pravzaprav zgodilo na Portugalskem, ki jo v zadnjih dneh vse pogosteje omenjajo v političnih premetankah sestavljanja koalicije pri nas?

Po volitvah jeseni 2015 so na Portugalskem po 57 dneh političnih preigravanj sestavili manjšinsko levo vladno povezavo socialistov in radikalne levice, ki so ji vsi napovedali kratek rok trajanja in predčasne volitve. Napovedi so bile skoraj apokaliptične, številni so se bali posledic za gospodarstvo in napovedovali selitve proizvodnje tujih korporacij iz države. Zgodilo pa se ni nič od tega.



Portugalski socialisti so se z radikalno levico povezali prvič po vzpostavitvi demokracije leta 1976. Vlade ni sestavil zmagovalec volitev, pač pa vodja socialistov in nekdanji župan Lizbone António Cost. Da je dobil mandat za sestavo manjšinske vlade, je moral dati več zavez, povezanih z ohranitvijo evra in članstvom v Natu.

Gospodarstvo Portugalske glede na glavne makroekonomske kazalnike raste ne glede na manjšinsko levičarsko vlado, v državo vlagajo tuji investitorji, brezposelnost pada. Letos naj bi po napovedih gospodarska rast dosegla 2,1 odstotka, BDP na prebivalca naj bi po napovedih prihodnje leto že presegel 20.000 evrov in se približal slovenskemu, ki znaša 20.951 evrov na prebivalca.

Portugalska vlada si prizadeva, da javnofinančni primanjkljaj v letu 2018 zmanjša pod odstotek bruto domačega proizvoda. Gospodarstvo je v dobri kondiciji in naj bi še peto leto zapored doseglo rast.

Država je razmeroma napredna tudi na drugih področjih, portugalski parlament je, denimo, ta mesec sprejel zakon, ki bo državljanom dovoljeval spremembo spola in njihovega imena od 16. leta brez zdravstvenega poročila, ki bi dokazovalo »motnjo identitete«. Portugalska se je tako pridružila Danski, Malti, Švedski, Irski in Norveški ter postala šesta evropska država, ki dovoljuje samoodločanje pri transspolni identiteti brez skrbstva tretje osebe in diagnoze o motnji identitete.