Politiki obljubljajo, manjkajo še vodovodne cevi

Župani 12 južnoprimorskih občin so se dogovorili o osnutku dokumenta, s katerim naj bi poskrbeli za varnejšo preskrbo z vodo na območju Istre, Krasa in Notranjske, kjer skupaj prebiva približno 170.000 ljudi. Do konca leta 2029 naj bi zgradili na desetine kilometrov novih vodovodov v vrednosti 117 milijonov evrov. Koprski župan Aleš Bržan pravi, da bo to na področju preskrbe z vodo največji projekt v zgodovini Slovenije.

Župani občin Piran, Izola, Koper, Ankaran, Postojna, Pivka, Miren - Kostanjevica, Komen, Sežana, Hrpelje - Kozina, Divača in Ilirska Bistrica so sprejeli osnutek dokumenta identifikacije investicijskega projekta za preskrbo slovenske Istre, Krasa in Notranjske z vodo. Dogovarjati so se začeli že poleti leta 2022, ko je huda suša grozila z redukcijami v Istri in so morali vodo s cisternami noč in dan dovažati iz Malnov pri Postojni v črpališče Cepki Rižanskega vodovoda, da so lahko zagotovili preskrbo s pitno vodo, hkrati pa so zastavili vrsto varčevalnih ukrepov pri porabi.

Od tedaj so opravili nekaj izboljšav pri zagotavljanju vodnih virov, vendar so razmere še daleč od tega, da bi lahko prebivalci in obiskovalci v sušnih poletjih mirno spali. Dokument, o katerem so se v ponedeljek dogovorili župani, naj bi pomagal uresničiti vrsto investicij, ki bodo v celotni regiji zagotovile varno in zadostno preskrbo tudi ob izrednih vremenskih dogodkih ali drugih nesrečah.

Povezovanje in obnova vodovodov

V štirih obmorskih občinah živi dobrih 90.000 stalnih prebivalcev, poleti pa tja pride še vsaj 30.000 turistov. Za preskrbo potrebuje Rižanski vodovod v povprečju 400 litrov vode na sekundo. V ponedeljek podpisani dokument bo omogočil dodatnih 110 litrov vode na sekundo čez štiri leta. Druge tri regije z vodo niso tako na tesnem, a preskrbo lahko ogrozijo onesnaženja ali izpadi posameznih virov, zato so reševanje preskrbe z vodo zastavili s povezovanjem štirih regionalnih vodovodov. Poleg tega bodo vsi tudi obnovili omrežje.

Poleg 42 milijonov evrov za povezovalne vode med regijami so namreč predvideli še 75 milijonov evrov za zmanjševanje vodnih izgub. Četrtino sredstev (skoraj 30 milijonov evrov) naj bi zagotovile občine same, nekaj manj kot 90 milijonov pa naj bi prispevali država in EU.

Pri povezovanju bo največji zalogaj cevovod med postojnskim Kovodom in črpališčem v Rodiku v občini Hrpelje - Kozina, od koder bo mogoče vodo usmeriti tako na Kras kot proti Istri in Ilirski Bistrici. Iz Postojne bi je do Rodika lahko vsako sekundo priteklo 50 litrov. Naložba v ta cevovod je ocenjena na 35 milijonov evrov.

Do istega črpališča bi lahko priteklo še dodatnih 50 litrov vode na sekundo iz črpališča Klariči pri Brestovici, vendar morajo povečati zmogljivost več kot pet kilometrov cevovoda od Križa do Sežane, zgraditi črpališče in vodohran, kar naj bi skupaj stalo približno 11 milijonov evrov. Tretji povezovalni cevovod bodo za sedem milijonov evrov zgradili med Ilirsko Bistrico in Knežakom (proti Pivki).

Za odpravo vodnih izgub bodo v Kovodu Postojna namenili 32 milijonov evrov, v Rižanskem vodovodu Koper 17, v Kraškem vodovodu Sežana približno 15 in v Komunali Ilirska Bistrica deset milijonov evrov. Izgube vode znašajo od približno 20 odstotkov v Postojni do več kot 50 odstotkov v Ilirski Bistrici. V večini primerov morajo zgraditi povsem nova vodovodna omrežja, saj imajo tudi več kot 50 let stare cevi iz povsem neprimernih, tudi azbestnih materialov.

Še brez dogovora o vodnem zajetju pri Kubedu

Župani in direktorji regionalnih vodovodnih podjetij pravijo, da bodo morali prihodnje leto izdelati projekte in do leta 2026 pridobiti gradbena dovoljenja, potem pa bi v treh letih lahko zgradili večino načrtovane infrastrukture. V vseh 12 občinah bi morali občinski sveti še letos podpreti ta skupni projekt reševanja preskrbe z vodo. Še največ težav bo z zagotavljanjem služnosti za vkopavanje novih vodovodnih cevi.

Zdajšnji dogovor o reševanju preskrbe z vodo ne izključuje prizadevanj, da v koprski občini zgradijo veliko vodno zajetje pri Kubedu, ki bi stalo več kot 100 milijonov evrov. Samo priprava državnega prostorskega načrta in projektna dokumentacija naj bi stali več kot deset milijonov. Zato se istrske občine s predstavniki ministrstva še zmeraj dogovarjajo, kako si bodo razdelili stroške za zajetje. Najprej so predvidevali, da bodo dogovor o tem dosegli do včeraj, 5. novembra, vendar so datum zdaj znova prestavili za teden dni.