Odvržene knjige krepijo moč besed

»Ko bom zapolnil Kolumbijo s knjigami, se bom počutil kot Odisej, ko je osvobodil Penelopo in rešil Itako pred vojno,« je nekoliko ravnodušno povedal José Alberto Gutierrez. Petinpetdesetletnik zadnjih dvajset let poskuša zapolniti več kakor 450 knjižnic, šol in bralnih središč v Kolumbiji s knjigami, ki jih je rešil iz smeti.

»Gospodar knjig«, tako v Bogoti v priljubljeni četrti La Nueva Gloria pravijo Gutierrezu, rešuje knjige iz smeti. Tako je pomagal povrniti upanje v lepšo prihodnost že več kakor 22.000 Kolumbijcem na neperspektivnih, predvsem podeželskih območjih po vsej državi.

Ko vstopite v Gutierrezovo hišo, se sprehajate po labirintu več tisoč zbranih knjig, ki zasedajo približno 15 kvadratnih metrov površine. Med njimi so večne klasike, denimo V vrtincu Margaret Mitchell, angleška izdaja Malega princa Antoina de Saint-Exupéryja in zbirka del španskega pisatelja Miguela de Cervantesa Saavedre – vse knjige je Gutierrez rešil iz smeti.
 

S smetišč v roke vedoželjnih

Knjige so se tu začele kopičiti konec leta 1997, potem ko se je Gutierrez zaposlil kot voznik tovornjaka za odvoz smeti pri podjetju za odvoz odpadkov v Bogoti. Medtem ko je opravljal nočno delo v zahodnem delu mesta, ga je presenetilo, koliko knjig ljudje odvržejo v smeti. Gutierrez se je skupaj z ženo v svoji hiši odločil urediti knjižnico za celotno mestno četrt. Deset let zatem je knjižnica postala Fundación La Fuerza de las Palabras (fundacija Moč besed). Od takrat je Gospodar knjig rešil in razdelil več kakor 50.000 knjig – znanstvenih, leposlovnih, poslovnih in medicinskih – več sto četrtnim središčem in podeželskim šolam po vsej državi.

Delovanje fundacije je preprosto, toda učinkovito. Najprej iz katerega koli dela države prejme telefonski klic nekoga, ki bi rad podaril ali prejel knjige. Nato Gutierrez skupaj z ženo izbere besedila, ki ustrezajo prejemniku – otroške knjige, leposlovna ali znanstvena dela. Organizacija potem dostavi knjige s svojim vozilom ali se pozanima, kako financirati dostavo, da bi prejemnik čim bolj ustrezno in čim prej prejel knjige, to pa je seveda odvisno od razdalje od sedeža fundacije do prejemnika. Do zdaj je fundacija dostavila knjige na že več kakor 450 območij v državi.

»Največ, kar lahko zapustimo svojim otrokom, je izobrazba,« je povedal Gutierrez in dodal, da je zaradi delovanja fundacije že več deset ljudi nadaljevalo svoje izobraževanje na visokošolskih ustanovah.

Po podatkih kolumbijskega ministrstva za izobraževanje vsako leto samo štirje od desetih kolumbijskih učencev, ki so končali srednjo šolo, nato diplomirajo na univerzi. Številke so še nižje na območjih z družbenoekonomskimi težavami, denimo v četrti La Nueva Gloria.
 

Knjige v džunglo

Konec leta 2017 je fundacija z letalom poslala pet zabojev s knjigami skupnosti domorodnih prebivalcev Huitotacueimani na jugu Kolumbije – na območje, za katero so značilne džungle in številne reke. Nekaj dni zatem je eden od voditeljev skupnosti poslal fundaciji videoposnetek, v katerem je povedal, da vse skupnosti domorodnih prebivalcev na tem območju čakajo na Gospodarja knjig – in seveda na še več knjig – z odprtimi rokami.

Gospodar knjig je dostavil tudi več deset knjig Nobelovih nagrajencev, med drugim knjige Kolumbijca Gabriela Garcíe Márqueza ali perujskega avtorja Maria Vargasa Llose, skupini nekdanjih članov gverilske organizacije FARC, ki je na tem območju divjala dolgih 50 let in pred kratkim podpisala mirovni sporazum s kolumbijsko vlado.



»Branje simbolizira mir in upanje v naši državi. Če lahko knjiga spremeni moje življenje, si predstavljajte samo, kako lahko vpliva na razmere na enem od tistih območij, kjer divjajo oboroženi boji in na katera je država pozabila,« je povedal Gutierrez.

Potem ko ga je središče za recikliranje, v katerem je delal, februarja letos odpustilo, je Gutierrez skupaj z družino začel sanjati o tem, da bi v Bogoti zgradil muzej, v katerem bi uredili delavnico za recikliranje, banko s knjigami in zbirko klasičnih literarnih del. Vse samo zato, da bi še naprej prinašali čudoviti svet branja knjig na najbolj ogrožena območja v državi. Fundacija meni, da bi gradnja muzeja stala 800 milijonov kolumbijskih pesov (295.000 ameriških dolarjev), in upa, da ji bo kmalu uspelo zbrati toliko denarja.

»Svet potrebuje več takšnih pobud, saj na območju, na katerem ni dostopa do številnih virov, knjiga postane simbol upanja,« je prepričan Gutierrez. »Kajti če bi se ljudje vedli drug do drugega tako, kakor se vedejo v številnih knjigah, ki sem jih prebral, bi na planetu prevladala ljubezen.«