»Sodba je negativno presenečenje in veliko razočaranje«
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v svoji sodbi, ki je bila ob 10. uri objavljena na spletni strani sodišča, vsebinsko odločila, da tožbe, ki so jih vložili slovenski ribiči zaradi kazni hrvaških organov za ribolov na območju, ki po arbitražni razsodbi pripada Sloveniji, niso dopustne. Sodišče je sodbo sprejelo soglasno, pritožbe pa niso mogoče.
Sodišče je v sodbi zapisalo, da nima pristojnosti, da bi odločilo o veljavnosti in pravnih učinkih arbitražne razsodbe o poteku zemeljske in kopenske meje iz leta 2017, ki jo je sprejelo ad hoc arbitražno sodišče v Haagu.
Med drugim so sodniki zapisali, da je po hrvaškem pravu morska meja s Slovenijo jasno določena, pa da so se morali slovenski ribiči jasno zavedati, da ribarijo v akvatoriju, ki je predmet spora med državama. Ribarjenje slovenskih ribičev v spornih vodah je po hrvaški zakonodaji manjši prekršek.
ESČP se je torej v svoji sodbi izognil odločanju o veljavnosti arbitražne razsodbe. Sodišče je v objavi sodbe spomnilo, da so hrvaški ribiči na ESČP vložili več kot 800 pritožb zaradi kazni, ki so jih slovenske oblasti naložile hrvaškim ribičem zaradi ribarjenja v tistem delu Piranskega zaliva, kjer obe državi zatrjujeta svojo jurisdikcijo. Hrvaške kazni slovenskim ribičem so presegle tri milijone evrov, podobno pa tudi slovenske kazni hrvaškim ribičem.
Sodišče je v odločitvi še poudarilo, da njihova odločitev ne prejudicira prizadevanj Slovenije in Hrvaške, da bi z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi končali spor glede meje. Iz slovenskih diplomatskih vrst je slišati poenoteno stališče, da se Slovenija o veljavnosti arbitražnega sporazuma s Hrvaško ne bo pogajala. Slovenija stoji na stališču, da glede meje v Piranskem zalivu ni meddržavnega spora med Slovenijo in Hrvaško.
»Odločitev ESČP je za nas zelo negativno presenečenje in veliko razočaranje, predvsem zato, ker je sodišče v celoti sledilo hrvaški argumentaciji, ki je zadevo spremenila v neke vrste vnovično odpiranje meddržavnega spora med Slovenijo in Hrvaško,« je sodbo komentirala Maja Menard, zastopnica slovenskih ribičev, ki so vložili pritožbe proti Hrvaški.
Pri tem jo čudi, da je ESČP zelo jasno zavzelo stališče, da hrvaško nepriznavanje arbitražne razsodbe zadostuje, da se postavi pod vprašaj veljavnost arbitražne razsodbe in s tem tudi določitev meje med državama. To pomeni, da za sodišče na tej podlagi državna meja sploh ni določena, hkrati pa sodišče šteje, da slovenski ribiči ne morejo veljavno argumentirati, da niso bili zakonito kaznovani po hrvaškem pravu, ker da hrvaško pravo na predvidljiv način določa državno mejo. Pravna podlaga za kazni pa je po hrvaški zakonodaji pravilnik hrvaškega ministrstva o ribolovu.
»Iz mojega vidika se zastavlja veliko vprašanje legitimnosti ESČP, veljavnosti konvencije o človekovih pravicah in položaja posameznikov,« je sodbo še komentirala Maja Menard. V sodbi je po njeno veliko nepravilnih dejstev in nepravilnih sodnih izpeljevanj: »Zadeva bi morala iti v ponovno presojanje velikega senata ESČP, ki bi vsaj malo bolje opredelil pravne podlage sodišča za tako odločitev«.
Podpredsednik vlade Matej Arčon je komentiral za ribiče neugodno sodbo ESČP. Začuden je, da je sodišče za človekove pravice ugotovilo, da slovenski ribiči ne morejo loviti v svojem, torej slovenskem morju.
Sodbo, ki je neugodna za okoli 20 slovenskih ribičev, ki so dobili kazni hrvaških organov, zdaj pa imajo podlago za izterjavo kazni, je v imenu vlade Roberta Goloba komentirala kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Slovenija bo ribičem še naprej nudila vso pomoč, je dejala ministrica.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve obžaluje odločitev sodišča, »ki kot mednarodno sodišče za zaščito človekovih pravic ni prepoznalo dejstva, da so slovenski ribiči dejanske žrtve dejstva, da Hrvaška ne spoštuje dokončne in veljavne odločitve Arbitražnega sodišča, zaradi česar v slovenskem morju ne morejo nemoteno opravljati svoje gospodarske dejavnosti«.
Poudarili so, da »odločitev sodišča nima nikakršnega vpliva na veljavnost arbitražne razsodbe«. Ministrstvo si bo še naprej prizadevalo za polno uveljavitev arbitražne razsodbe in bo ponovno pozvalo Hrvaško k imenovanju skupne komisije za demarkacijo meje na kopnem.
Z odločitvijo sodišča se stanje na terenu v ničemer ne spreminja. Odločitev »ne pomeni, da slovenski ribiči ne bi smeli opravljati ribolova v tem delu slovenskega morja«, so zapisali.
