Najdbe nevarnih ostankov vojn skokovito narasle

Posledice epidemije covida-19, ocenjuje stroka, so vidne tudi na področju najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS), saj je v zadnjem letu bistveno povečanje tako nevarnih kosov kot tudi same teže eksploziva.

Zadnje leto, ko je bilo več ljudi doma, so mnogi izkoristili tudi za sprehod v naravo, kjer pa tako rekoč ne mine dan, da ne bi naleteli na vsaj eno sicer staro, a kljub vsemu oziroma prav zato izredno nevarno ubojno sredstvo. »Da bi nam olajšali delo, nekateri neeksplodirano ubojno sredstvo prinesejo domov ali celo na policijsko postajo,« o nevarnem početju pravi Igor Boh, namestnik poveljnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
 

Ne le nevarno, lahko je tudi nezakonito

Takšno početje ni le izjemno nevarno, ampak tudi nezakonito. Ko nekdo NUS prinese domov, se status takšnemu predmetu spremeni in gre za kaznivo dejanje. V postopek se mora vključiti tudi policija. Drugače pa je to v naravi, tam velja pravilo brez panike, nobenega dotikanja in premikanja ter čimprejšnje obvestilo pristojni službi.


Ocenjuje še, da bi morali organi pregona bolj strogo nastopati do teh ljudi, ki se aktivno ukvarjajo z zbiranjem nevarnih predmetov, saj opominjanje ter opozarjanje nista dovolj.

Boh opozarja, da sta letos nespametno početje in poseg v NUS terjala že dve smrtni žrtvi, česar v zadnjih letih niso zaznavali. Januarja je na Goriškem v eksploziji topovske granate iz prve svetovne vojne v domači garaži umrl 64-letni moški. Marca pa je pa je v Postojni v eksploziji ubojnega sredstva na svojem domu umrl 74-letni moški.

V preteklosti so sicer vsako leto obravnavali v povprečju eno smrtno žrtev, vsako leto več pa se jih tudi poškoduje in rane so navadno hude in trajne.



V prvih treh mesecih letošnjega leta so našli za skoraj 50 odstotkov več neeksplodiranih ubojnih sredstev kot v preteklih letih, njihova skupna teža je za 80 odstotkov večja.

V Sloveniji je v naravi mogoče naleteti na pehotno strelivo, protiletalsko strelivo, ročne bombe, granate, trombonsko strelivo, pod vodo pa tudi na morske mine. Možno jih je najti na kopnem, v morju, rekah in jezerih, pa tudi v kraških jamah. Zemlja »tujke« ves čas iztiska, zato se tudi na že očiščenih predelih lahko spet pojavijo novi primerki neeksplodiranih ubojnih sredstev.
 

Z bombami je kakor z gobami

Lepo vreme in prihajajoči prazniki, predvsem pa v povezavi s statistiko zadnjih mesecev, strokovnjakom iz državne enote upravičeno vliva strah pred novimi najdbami in posledično tudi nesrečami.

Boh vsem, ki med sprehodom, raznimi opravili ali kako drugače naletijo na NUS, naj se predmeta nikakor ne dotikajo, premikajo ali kakor koli posegajo vanj. Priporočljivo je, da se območje nekako zaščiti, označi, potem pa je nujen klic na številko 112 ali 113. Izkušnje kažejo, da so strokovnjaki v roku ene ure od klica že na kraju.


»Z NUS je navadno tako kot z gobami, kjer je ena, jih je navadno še več. Zato se je treba tudi umikati po isti poti, od koder ste prišli. Nevarnosti, če se predmetov ne dotikate, ni nobene in kakšen strah ali panika je povsem odveč,« svetuje Boh.

Ob tem doda, da jim je v veliko pomoč tako fotografija območja kot NUS, saj se lahko pred intervencijo ustrezno pripravijo že na morebitno uničenje. Določena ubojna sredstva namreč niso primerna za transport in uničenje v varnem okolju, zato jih je treba uničiti na kraju samem. In če imajo fotografijo, lahko to že ocenijo in s seboj pripeljejo vso ustrezno opremo.