Na vse grobove rože, ki dobro prenašajo sušo

Pokopališča niso le zadnja postaja na življenjski poti, zadnji dom ali mesto večnega počitka. Na marsikaterem od njih počiva bogata dediščina narodove kulture, arhitekture, umetnosti in religije. Tem »muzejem na prostem« Združenje evropsko pomembnih pokopališč (ASCE) vsako leto nameni posebno pozornost z dnevi dediščine evropskih pokopališč. Letošnji trajajo še do konca tega tedna.

Pod okriljem Evropskega inštituta kulturnih poti je nastala tudi Evropska pot pokopališč z več kot 150 »postajališči« v 24 državah. Dve od teh sta tudi pri nas: ljubljanske Žale in Maribor s pokopališčema Pobrežje in Dobrava. Slednji ima poseben sektor za muslimanske grobove in grobno polje za raztros pepela, pa celo manjše pokopališče za hišne ljubljenčke. Najpomembnejši del je Park spominov, ki simbolično povezuje vsa vojna pokopališča na območju Maribora. Za dobravsko pokopališče so še vedno značilni travnati grobovi in ​​s cipresami ločena grobna polja.

Lidija Pliberšek, predsednica ASCE in direktorica Pogrebnega podjetja Maribor. FOTO: Spletna stran ASCE

Letošnji teden odkrivanja evropskih pokopališč se tematsko povezuje z okoljsko trajnostjo in podnebnimi spremembami. Po besedah Lidije Pliberšek, predsednice ASCE in direktorice Pogrebnega podjetja Maribor, se je Združenje letos prvič povezalo tudi z Zbornico komunalnega gospodarstva Slovenije, ki združuje upravljavce pokopališč. Vabijo jih k ureditvi vzorčnih grobov z rastlinami, odpornimi proti suši. Prek upravljavcev si želijo poleg Maribora in Ljubljane o trajnostnem preoblikovanju pokopališč in biodiverziteti na pokopaliških površinah ozavestiti še druga lokalna okolja, obenem pa poskušati spremeniti percepcijo ljudi o teh prostorih.

Pomemben je izbor rastlin

Kot je pojasnila Lidija Pliberšek, so na mariborskem pokopališču Pobrežje, ki ima 140-letno zgodovino, vzorčno poskrbeli za nekaj trajnostnih zasaditev. »Na pokopališčih je vedno določen odstotek opuščenih grobnih mest. Pobreško pokopališče je staro meščansko; veliko Nemcev, ki so živeli v tem delu države, se je izselilo, grobna mesta in celo kakšna grobnica pa je ostala. Naša ideja je bila, da te opuščene grobove uporabimo za vzorčne zasaditve, da bi ljudje videli, kakšne trajnostne 'možnosti', ki ne potrebujejo dosti vode, obstajajo.« Po dogovoru z najemniki grobnih mest so trajnostno uredili še »bolj viden«, promenadni del pokopališča.

Vzorčna trajnostna zasaditev na opuščenem grobnem mestu na pokopališču Pobrežje v Mariboru. FOTO: Pogrebno podjetje Maribor

Idejo, da je mogoče tudi prek drugačnega odnosa do pokopališč in grobnih mest doseči trajnostne učinke, je poudarila Lidija Pliberšek, so dobili na kolegiju, na katerem so govorili o tem, da bi morali ljudi začeti opozarjati na čim manjšo porabo vode na pokopališčih. V razpravi so izpostavili tudi zasaditve, ki potrebujejo več vode. Zaključek je bil, se spominja Lidija Pliberšek, da »je treba usmerjati ljudi, da ne sadijo rož, ki potrebujejo veliko vode«. V vzorčnih zasaditvah so tako rastline, ki dobro prenašajo sušo, kot denimo nageljni, okrasne trave, bršljan, hermelika, rožmarin, asparagus, timijan ...

Zelene oaze lokalnih skupnosti

Sebastijan Zupanc. FOTO: Leon Vidic

»Za našo organizacijo,« je povedal direktor ZKGS Sebastijan Zupanc, »je sodelovanje z ASCE izjemno pomembno, saj prinaša priložnost za poudarjanje kulturne in zgodovinske vrednosti pokopališč, hkrati pa izpostavlja našo zavezanost trajnostnemu razvoju in okoljskemu varstvu.« Pokopališča so zelene oaze, je poudaril Zupanc, ki prispevajo k trajnostnemu preoblikovanju lokalnih skupnosti, sama pobuda pa ima po njegovem »pomemben učinek na dvig zavesti o trajnostnem ravnanju uporabnikov komunalnih storitev v širšem smislu«.

Z ARtourom po pokopališčih

Slovenci, je dodala Lidija Pliberšek, so v združenju ASEC orali ledino tudi na področju razvoja mobilne aplikacije ARtour, ki posameznike s pomočjo pametnih telefonov vodi do zanimivih mest na pokopališčih. »Bodisi da so zanimiva z arhitekturnega, zgodovinskega vidika ali zaradi pomembnih osebnosti, ki počivajo tam. Na Žalah, denimo, je to prva svetovna vojna, na pobreškem pokopališču pa grob olimpionika Leona Štuklja.«

Prav s pomočjo omenjene aplikacije o pomenu pokopališč ozaveščajo zlasti mlade, ki so do pogrebne in pokopališke dejavnosti razvili drugačen odnos, kot ga poznajo starejše generacije. Za aplikacijo so prejeli tudi priznanje Inštituta Evropskih kulturnih poti na področju najboljših evropskih praks.