Na staranje prebivalstva Slovenija še ni pripravljena

Ljubljana – Vlada naj skrb za starejše uvrsti med prednostne naloge in v dialogu s strokovno in zainteresirano javnostjo celovito uredi to področje. Predsednik vlade naj čim prej predstavi zavezujoč načrt za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, pozivajo nekatere organizacije, podpisnice javnega pisma.

»Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se kljub predvolilnim obljubam stanje na področju skrbi za starejše še naprej poslabšuje,« so zapisali skupnost socialnih zavodov, koalicija za dolgotrajno oskrbo Ženskega lobija Slovenije, Mirovni inštitut, sindikat upokojencev, socialna zbornica, združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija in Zdus, zveza upokojenskih društev.

Samo vsak četrti ne bo potreboval oskrbe

Zahtevajo, da vlada v najkrajšem času določi zavezujoč časovni načrt za pripravo, obravnavo in sprejetje zakona ter v iskanje najustreznejših rešitev vključi vse deležnike. Sedanji sistem, opozarjajo, ni pripravljen na občutno povečanje potreb po dolgotrajni oskrbi zaradi staranja pripadnikov velikih povojnih generacij, predvsem generacije baby boom. Večina med njimi je danes še aktivna in vitalna, že čez nekaj let pa bo slika precej drugačna. Po tujih raziskavah samo vsak četrti starostnik ne bo potreboval storitev dolgotrajne oskrbe, pri vsakem desetem pa bodo stroški poleteli v nebo in bistveno presegli finančne zmožnosti večine državljanov.


Sistem dolgotrajne oskrbe bo odločilno krojil kakovost življenja starostnikov in njihovih otrok, ki morajo danes pri skrbi za starše storitve, ki jih ti potrebujejo, plačevati iz lastnega žepa, če to zmorejo. Opozarjajo, da mora novi zakon temeljiti na postopnem dvigu javnih sredstev za dolgotrajno oskrbo vsaj na raven povprečja držav članic OECD, to je 1,4 odstotka BDP. Zagotoviti mora, da bo vsak posameznik dobil storitve, ki jih potrebuje, ne glede na svoje finančno stanje. Čeprav se pri nas radi hvalimo z nizko stopnjo neenakosti in majhnim deležem ljudi, izpostavljenih tveganju revščine in socialne izključenosti, pa je med temi največ prav starejših. Mnogi si zato ne morejo privoščiti storitev, ki jih nujno potrebujejo zaradi bolezni in starostne oslabelosti, poudarjajo v pismu.

Po raziskavi OECD o socialni zaščiti pri dolgotrajni oskrbi sodi Slovenija na rep držav članic po deležu javnih sredstev, ki jih namenja za te storitve. Pri nas starostnik z večjo potrebo po tuji pomoči lahko pričakuje, da bo pičlih 30 odstotkov storitev plačanih iz javnih sredstev, medtem ko je v državah, kot sta Švedska in Nizozemska, ta delež tudi več kot 90 odstotkov, so opozorili. Zaskrbljeni so zaradi napovedi ministrstva za zdravje, da pripravlja nov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi na temelju delovnega osnutka iz leta 2017, ki so ga vsi deležniki soglasno zavrnili kot neustreznega, saj je pomenil korak nazaj v doseženi ravni skrbi za starejše.

Za slovenske starostnike občutno manj

Po delovni različici zakona, ki jo ministrstvo zdaj dopolnjuje, naj bi na primer upravičenci v najvišji, peti kategoriji oskrbe prejeli javna sredstva v višini 67 odstotkov minimalne plače, kar je veliko manj kot v nemškem sistemu, po katerem se domnevno zgledujemo: tam prejmejo 133 odstotkov minimalne plače. To pomeni, da si bodo slovenski starostniki lahko privoščili bistveno manj potrebnih storitev oziroma jih bodo prisiljeni precej več doplačevati sami. Podpisniki pisma so prepričani, da urejanja sistema dolgotrajne oskrbe ne bi smeli prepustiti zgolj ministrstvu za zdravje. Po njihovem mora biti to prednostna naloga celotne vlade, pri čemer je treba vključiti različne resorje, stroke in deležnike.

Zahtevajo tudi, da vlada v najkrajšem času sprejme nujni akcijski načrt za zagotovitev ustreznih zmogljivosti za oskrbo starejših, vključno z obnovo in razširitvijo sedanjih domov za starejše občane ter gradnjo novih. Ob tem pa naj omogoči tudi razvoj drugih oblik pomoči, kot so skupnostne oblike (so)bivanja in pomoč na domu.