Mihael Karner je po »vrednosti« v družbi teroristov

Skupaj 15 milijonov dolarjev, kot jih za »glave« zakoncev Alenke in Mihaela Karnerja ter njegovega brata Matevža Karnerja obljublja ameriško pravosodje, je zajeten kup denarja. Vendar gre vseeno bolj ali manj le za simboliko, saj to pravno gledano na izročitev ZDA nima prav nobenega vpliva.



Da se ameriške oblasti odločijo za razpis denarne nagrade, ni prav nič neobičajnega, morda v tem primeru v oči nekoliko zbode le višina nagrade. Kako jo določijo, ni znano. Trenutno sta na lestvici denarnih nagrad največ vredna iskana domnevna terorista Abu Bakr al Bagdadi in Ajman al Zavahiri. Za vsakega ponujajo 25 milijonov zelencev. Prav toliko so ponujali tudi za enega najbolj iskanih ljudi vseh časov Osamo bin Ladna. Po več milijonov dolarjev ponujajo še za nekaj iskanih teroristov, na seznamu med najbolj vrednimi so še preprodajalci drog.


 

Več seznamov z različnimi zneski

Ker je onkraj luže več državnih služb, ki ponujajo denarne nagrade, je seznamov veliko, prav tako so zneski precej različni. So pa v primerjavi s staro celino astronomsko visoki, saj tudi za manjše kriminalce ponujajo po več deset tisočakov. Kriterij, kako visoko na lestvici iskanih je osumljenec ali obsojenec, ni edino merilo za višino ponujene denarne nagrade. Tako je, denimo, trenutno na julijski lestvici FBI najvišje iskani morilec svoje žene in dveh otrok Robert William Fisher, za katerega ponujajo »le« 100.000 dolarjev.
 

Zavašnik se je kljub nagradi izognil kazni

V Sloveniji so razpisi denarnih nagrad redki, višina pa je »odvisna od koristnosti same informacije in okoliščin, v katerih bo posredovana«.

»Policija lahko razpiše tudi denarno nagrado za pridobitev koristne informacije glede kaznivega dejanja ali prijetja storilca. Vendar to le v izjemnih primerih, ko gre za zelo hudo kaznivo dejanje in ko ocenimo, da bi bilo brez sodelovanja javnosti oziroma posameznika, ki tak podatek lahko posreduje policiji, preiskovanje kaznivega dejanja oziroma prijetje storilca nemogoče. V takih primerih lahko osebi, ki ključni podatek posreduje, zagotovi anonimnost, če je to v interesu posameznika,« nam je glede denarnih nagrad slovenske policije povedal Drago Menegalija iz generalne policijske uprave.



Eden najodmevnejših tovrstnih primerov je bil gotovo ob iskanju Roberta Tomasa Zavašnika, lastnika zloglasne diskoteke Lipa v Zgornjih Pirničah, kjer so v stampedu 23. decembra 2005 umrla tri mladoletna dekleta. Zavašnik se je po obsodilni sodbi skril pred roko pravice, k njegovemu prijetju pa ni pomagala niti razpisana denarna nagrada, saj se je, ko je izvršitev kazenske sankcije zastarala, sam vrnil v Slovenijo.

V arhivu je mogoče najti tudi razpisano denarno nagrado v višini takratnih 500.000 tolarjev (okoli dva tisočaka evrov), a tudi ta znesek ni bil dokončen, saj so na policiji zapisali, da bo »znesek oziroma višina denarne nagrade odobrena po pridobitvi in ocenitvi koristnosti informacije«. Z denarjem so hoteli priti do informacije, kdo je sredi septembra 2003 v nočnem času na lokalni cesti Kamnik–Godič pri kraju Zduša do smrti zbil 18-letnega pešca Aleša Močnika iz Bistričice pri Kamniku.


 

Varni pred dacarji

Prejemnik denarne nagrade policije znesek v celoti obdrži in je lahko brez strahu pred davčno obremenitvijo. Stojan Glavač s finančne uprave nam je pojasnil, da gre v tem primeru za dogodke, povezane z zagotavljanjem varnosti, zaščite in reševanja, ki so v zakonu posebej opredeljene. Zakon tako med drugim določa, da so izplačila stroškov in nagrad osebam za tajno policijsko delovanje in sodelovanje pri izvajanju ukrepov, ki so odobreni na podlagi zakona o policiji in zakona o kazenskem postopku ter za plačilo koristnih informacij v zvezi s kaznivimi dejanji ali njihovimi storilci oproščena plačila dohodnine.