Med anomalijo in socialnim korektivom

Ljubljana – Minimalna študentska urna postavka se bo z novim letom s 4,89 evra bruto (4,13 neto) predvidoma zvišala na 5,4 evra bruto (4,56 evra). Ob tem prihajajo že prva opozorila, da bo obseg študentskega dela upadel, zlasti na periferiji. Na začasno in občasno delo dijakov in študentov se ves čas lepijo etikete in očitki o negativnih vplivih na trg dela in na izobraževalno pot.

Študentsko delo je zmes anomalije, socialnega dampinga, dobre odskočne deske, a najpomembnejša je njegova vloga socialnega korektiva, ocenjuje predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc. Mnogi morajo namreč delati, da sploh lahko študirajo. Čeprav je študij brezplačen, za seboj potegne določene stroške, od nakupa knjig do plačila najemnine. V sindikatu so opazili, da so med recesijo mnogi služili, da bi lahko preživljali starše, ki so tedaj izgubili zaposlitev.

»Je neki unikaten način dela mladih, ki že v času šolanja pridobijo delovne izkušnje, kar delodajalci izjemno cenijo, a dobrodošlo je le v obsegu, ki ne nadomešča rednega delovnega razmerja. Če obstaja stalna potreba po delu, je treba skleniti pogodbo o zaposlitvi,« opozarja sindikalistka, ki se s kršitvami pogosto srečuje. Zaznati jih je že pri oglasih, kjer delodajalci iščejo nekoga za dalj časa, problematično pa je tudi neplačano uvajanje v delo, neprištevanje odmora za malico v seštevek ur in odrejanje odpovednega roka.
 

Število kršitev ni znano

Čeprav v sindikatu nepravilnosti zaznavajo, ni jasno, koliko jih je. Jadranko Grlić, glavni inšpektor inšpektorata za delo, pravi, da nepravilnosti pri izvajanju študentskega dela ugotavljajo med nadzorom pri določenem delodajalcu, proti kateremu dobijo prijavo. A s podatki, koliko kršitev je pri tej obliki dela, ne razpolagajo, saj statistiko vodijo le po delodajalcih.

Dodajajo, da opažajo zlorabe pri sklepanju pogodb civilnega prava, a je reševanje teh primerov dolgotrajnejše, saj se kršitve ponavadi nanašajo na več delavcev, elemente delovnega razmerja pa je treba ugotavljati za vsakega posebej. V letnem poročilu za 2018 so ugotovili, da so sodobne oblike dela, ki ne zagotavljajo socialne varnosti, med njimi študentsko delo, v porastu, zato bo v prihodnje treba veliko težo pripisati usklajeni zakonski definiciji prekarnosti.

Gre za svojevrstno anomalijo, ki jo delodajalci pogosto izkoriščajo, namesto da bi redno zaposlovali, so prepričani v Levici. Predlagali so povišanje urne postavke na 5,9 evra bruto, saj se večina naprej sreča prav s študentskim delom, ki jih socializira v prekarnost. Koalicijski poslanci so se zedinili okrog 5,4 evra bruto, kar morajo potrditi še na plenarni seji. Naračunali so ga enako kot ob uvedbi minimalne urne postavke: minimalno bruto plačo so sešteli s povprečnim številom mesečno opravljenih ur, razlagajo na ministrstvu za delo. Na enak način računajo tudi začasno delo upokojencev, s čimer delodajalcem omogočajo predvidljivo rast stroškov dela.



Do predlaganega dviga so skeptični v gospodarstvu. V obrtni zbornici dvigu zaradi zvišanja stroškov za delodajalce nasprotujejo in menijo, da bo za delo manj zanimanja. Škodila pa bo tistim, ki si z delom sami omogočajo bivanje v času študija.
 

V času debelih krav petodstotna rast na leto

Med zadnjo gospodarsko krizo se je obseg takšnega dela močno zmanjšal, leta 2014 se je začel počasi povečevati, še leto kasneje je uvedba minimalne urne postavke, ki je hkrati uvedla plačilo 15,5-odstotnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kljub gospodarski rasti poskrbela za zmanjšanje. Lani so mladi na ta način povprečno nabrali dva meseca in 16 dni pokojninske dobe, podobno je bilo leto pred tem, kažejo podatki finančne uprave in zavoda za pokojninsko zavarovanje.

»Šele v gospodarsko res odličnih časih v letih 2017 in 2018 so zaslužili nekaj več. V letih 2017, 2018 in 2019 se povprečna postavka dviguje po pet odstotkov na leto, kar narekujejo zelo dobre razmere v gospodarstvu,« našteva Saša Praček, vodja marketinga v e-servisu, največjem študentskem servisu pri nas, kjer trenutno ponujajo približno 3500 del. Tudi pri njih opozarjajo, da mora biti dvigovanje urne postavke skrajno previdno, saj sicer prinese več škode kot koristi.



Dijaki in študenti, ki delajo v gospodarsko šibkejših regijah, in tisti, ki delajo v podjetjih z nizko dodano vrednostjo, bi delo ob previsokem dvigu izgubili, kar se je zgodilo tudi ob uvedbi urne postavke. Trenutno najnižje plačana dela, torej tista z zakonsko minimalno urno postavko, so tista, ki se jih vsakdo hitro priuči: dela v proizvodnji in skladišču, pakiranje, deklariranje, polnjenje polic. Najbolje plačana pa zahtevajo predznanje, opravljene izpite ali tečaje, denimo poučevanje, inštrukcije (od devet evrov bruto), računalništvo in programiranje (od osem) ter promocije in degustacije (od 6,4 dalje), naniza Saša Praček.
 

Premajhen štipendijski proračun

Študentsko delo ni obdavčeno le s prispevkom za pokojninsko zavarovanje, ampak tudi s 16-odstotno koncesijsko dajatvijo, ki je namenjena sofinanciranju štipendij, stroškom študentskih servisov in delovanju študentske organizacije. Primerjalno gledano, zatrjuje njen predsednik Klemen Peran, je to delo bolj obremenjeno od dela po pogodbi o zaposlitvi, saj je delež neto prihodka delavca glede na bruto bruto strošek delodajalca pri študentskem delu 59,9 odstotka, pri pogodbi o zaposlitvi pa 67,1 odstotka.



Obenem študentsko delo po številu opravljenih ur predstavlja manj kot tri odstotke celotnega trga dela, zato ni nikakršna anomalija, ampak imajo svoje mesto v njem ter svojo vlogo pri dostopnem izobraževanju. Je predvsem socialni korektiv, saj po podatkih raziskave Evroštudent VI študenti nadpovprečno slabo ocenjujejo svoj socialni položaj; da imajo (zelo) resne finančne težave, jih meni 38 odstotkov, med tujimi vrstniki pa 26 odstotkov.

Če študentsko delo predstavlja damping na trgu dela, ali to velja tudi za občasno delo upokojencev, vajence, pripravnike, prostovoljce, samostojne kulturnike, normirane samostojne podjetnike, se sprašuje Peran, ki poudarja, da z delom študenti rešujejo primanjkljaj štipendij – le približno petina prejema državno štipendijo, kar je ob povprečno 125 evrih mesečno in ob 500 evrih povprečnih življenjskih stroškov nevzdržno.

»Dokler ne bo zagotovljenih od 300 do 400 milijonov evrov več za štipendijsko politiko, je delo žal nujno. Poleg tega se več kot polovica študentov zaposli tam, kjer so opravljali študentsko delo. Da bi bile z njim pridobljene kompetence tudi unovčljive pri iskanju zaposlitve, so študentski organizatorji vzpostavili evidenco dela. Trenutno se študentski servisi vanjo še »priklapljajo« oziroma izvajajo aktivnosti za prenos podatkov vanjo, zato bo do nje mogoče dostopati v prihodnjih mesecih, ko se bo baza napolnila.