Ko je princ na belem konju oddaljen zgolj en klik

Recimo, da ste samski. Stari med 35 in 50 leti, z redno službo in nekaj prihranki, brez otrok, pravkar ste končali dolgoletno zvezo. Po »samski uri« je petnajst minut, v katerih so hormoni ponoreli od sreče, ker ste »znova v igri«, mimo, zaželeli ste si nekoga, s katerim bi se lahko pogovarjali, preživljali svoj prosti čas. Za diskoteke ste prestari, knjižnice za spoznavanje sorodnih duš niso ravno raj na zemlji, fitnes vas ne mika. Kam torej?

Monika in Borut Erženičnik bi vas usmerila – na splet. »Nisem bila pripravljena na novo zvezo, ker sem še prebolevala staro. S sestro sva neko nedeljo zvečer ležali na postelji z računalnikom na trebuhu in se zabavali. Takrat sem dojela, da se v tej nepregledni množici moških najde celo kakšen pameten … in to ne le eden,« začne Monika svojo pripoved o tem, kako je spoznala moža.

Medtem ko je on čutil, da lahko sorodno dušo najde prav na spletu, saj se človek hitro in preprosto poveže z ljudmi enakih interesov, je bila pri njej prijava sprva zgolj šala. Po dobrih 48 urah sta se »opazila« in navezala stik. Med njima so švigala sporočila in z vsakim se je Monika bolj zaljubljala vanj. Prvi zmenek je trajal osem ur, rojstvu hčerke Karine leta 2015 je nato sledila še sanjska poroka. Zveni kot hollywoodska pravljica? Morda. Morda pa vas bo ob bližajočem se valentinovem na drugi strani presenetil podatek, da se v Sloveniji po spletu spozna že vsak četrti par.



Luka Kogovšek, vodja portala Ona-on, največje spletne strani za iskanje resne zveze v Sloveniji, najprej postreže z nekaj statistike: »Registriranih imamo več kot 178.675 uporabnikov, kar je slabih devet odstotkov slovenske populacije. Številka niha, a vsak dan se na novo prijavi od 20 do 30 ljudi. Okrog 40 odstotkov je žensk, starostna struktura uporabnikov je v veliki večini med 35 in 50 leti. Prednjačijo ločenci.« 3307 je žensk, ki iščejo partnerko, in slabih 300 manj istospolno usmerjenih moških.

Zvezo si po spletu poskušajo najti tudi študenti, ki jih sicer najpogosteje vlečeta iskanje pozornosti in sklepanje novih (površnih) poznanstev, ter starejši, ki postajajo računalniško vedno bolj pismeni in zato prednosti spleta izkoriščajo tudi za iskanje posameznikov, s katerimi bi delili svoje interese in hobije.

Iskanje partnerja je racionalen proces

Pomislek, da so tovrstni portali iskanju sorodne duše odvzeli vso romantiko in metuljčke v trebuhu, zavrnejo tako Monika in Borut kot njun kupido Luka. »V zadnjih desetih letih se je število samskih Slovenk in Slovencev povečalo na 40 odstotkov, čeprav Statistični urad RS med te šteje vse tiste, ki niso poročeni, torej tudi koruznike. Materializem, individualizem, težnja po karieri so naredili svoje, v tem nismo nič drugačni od drugih narodov,« pravi Kogovšek.

Občutek, da je posameznik s svojo fotografijo postavljen na trg, kjer vanj ocenjujoče zre na stotine radovednih oči, ocenjuje njegove/njene telesne mere, globino gub in belino zob, je po mnenju sogovornikov odveč, proces se je zgolj obrnil na glavo.



»Po spletnem iskanju moraš svojo partnerko prav tako osvojiti še v živo, zato se ne strinjam s tem, da bi bila takšnemu načinu spoznavanja odvzeta vsa romantika. Program ti zgolj olajša iskanje, vse drugo poteka po starem,« je jasen Borut. »Evolucijski način spoznavanja, ko nas k partnerju pritegnejo njegov vonj, telesna govorica, smisel za humor, se je preprosto premaknil na konec. Svojo intimo smo z družbenimi omrežji že tako preselili na splet, nič več nam ni sveto. Iskanje partnerja je vendarle racionalen proces, sploh če si se razšel po dolgoletni zvezi ali pa si ločenec z majhnimi otroki. Priložnosti, da boš kje drugje kot na spletu našel partnerja, so majhne,« pojasni Kogovšek, sociolog po izobrazbi.

Ko se dva ujameta in po sporočilih ugotovita, da ju privlačijo iste stvari, se dogovorita za srečanje, ki se (ali pa ne) nato pomakne na že omenjeno evolucijsko pot – feromoni hitro zaznajo, ali nas z osebo druži podobna kemija.

Sociolog Iztok Šori pravi, da spletni zmenki res spominjajo na nakupovanje, saj izbiramo med različnimi profili in množico lastnosti, jih primerjamo z drugimi, če ne izpolnijo naših pričakovanj, jih zavržemo ter poskusimo znova. »To tudi nas same sili, da se poskušamo na spletu čim bolje prodati, poudarjamo dobre lastnosti in prikrivamo slabe, da poskušamo vzbuditi pozornost z vzdevkom, fotografijami in besednimi igrami,« doda, a hkrati opozori, da podobno potekajo interakcije med ljudmi tudi zunaj spleta in da tudi v preteklosti vstopanje v partnerske odnose ni temeljilo samo na romantičnih čustvih.

V povprečju imajo danes ljudje več izkušenj s partnerskimi zvezami in različnimi spolnimi partnerji, kot so jih imeli nekoč, pa o večini res ne moremo reči, da se v zasebnem življenju obnašajo kot v trgovini.

Zelenooka 27-letnica s 43.377 kliki

Še malce številk. Lani se je od portala Ona-on »poslovilo« 2868 uporabnikov, ki so našli ljubezen, zmenkov pa je bilo 171.000. Najbolj zanimiva uporabnica v očeh moškega spola je bila zelenooka 27-letnica, ki rada kuha, dobro je in so ji všeč potovanja. Zabeležila je 43.377 ogledov profila.

V ženskih očeh je bil najprivlačnejši uporabnik 175 centimetrov visok moški z rjavimi lasmi, doma iz Maribora, ki ga privlačijo pohodništvo, dobra hrana in šport. Če je bil dotični še spreten z besedami, se znal dobro izražati in – da, ne šalimo se – pazil, da v sporočilih ni delal slovničnih napak, je bila verjetnost za zmenek zelo visoka. Površno izražanje ženske namreč odvrača, pojasnjuje Kogovšek. »Moški smo praktični, zato so spletni zmenki najboljša stvar, ki se nam lahko zgodi. Ženske v sebi praviloma še vedno nosite mit o romantični ljubezni in princu na belem konju.«



A glede na to, da je na portalu Ona-on žensk slaba polovica, smo se emancipirale, kot kaže, tudi na tem področju ali pa so nas zgolj prepričale pozitivne zgodbe. Monika je glede tega pri sebi razčistila: »Danes precej drugače gledam na spoznavanje po spletu kot nekoč. Imam pač zelo pozitivno izkušnjo. Dolgoročno se gotovo splača biti pristen, biti to, kar si, brez pretvarjanja in prikrivanja. Zdi se mi, da je treba tudi pri spoznavanju po spletu razviti določen čut, s katerim zaznaš zlagane ljudi. A ne morem in ne želim posploševati.«

Da so portali za samske malodane tržna niša, bi lahko sklepali ob podatku, da je v Kogovškovi ekipi devet rednih sodelavcev, res pa je tudi, da hude konkurence v Sloveniji Ona-on pravzaprav nima. Tu so Tinder, Badoo in Twoo, globalni portali, prevedeni v slovenski jezik, ki pa z resnimi zvezami nimajo dosti skupnega. Že način, kako vabijo pri Ona-onu, kjer poudarjajo resnost zveze, in drugih treh s povabili, kot so »klepetaj, flirtaj, spoznaj nove ljudi«, jasno umesti posamezen portal na trg in na drugi strani »olajša« delo iskalcem razmerij (oziroma priložnostne avanture). Uporabniki Tinderja, recimo, v veliki večini navajajo, da ne iščejo življenjskega partnerja, vendar pogosto dodajo, da dopuščajo možnost, da se to zgodi.

Samski, kaj pa zdaj?

A če se ob bližajočem se valentinovem že spuščamo v (sanjska) parčkanja in prihodnost tovrstnih portalov, poglejmo za trenutek še v drugo smer. K statusu – samski. Posebna zgodba so namreč tisti, ki se morajo hote ali nehote ukvarjati s pritiski okolice, ko jim ta poskuša na vsak način najti »idealnega« partnerja, in naš odnos do samskosti je na veliki preizkušnji ravno okoli praznika ljubezni.

»Ideologija družine predpostavlja, da bomo svoje življenje organizirali po vnaprej predpisanih življenjskih fazah, ki si bodo sledile v pričakovanem zaporedju: iskanje partnerja, poroka, otroci, obdobje, ko se otroci odselijo, upokojitev. V tej shemi je samskost pričakovano in zaželeno življenjsko obdobje le v mladosti, z leti pa naraščajo sumi okolice, da mora biti s samsko osebo nekaj narobe. Na drugi strani imeti tako imenovano tradicionalno družino prinaša višji družbeni status in privilegiran položaj. Nihče se ne zavzema za samske ali problematizira njihov položaj v družbi, praznujemo pa družinske, materinske in očetovske dneve,« pri tem opozarja Iztok Šori.

K ideologiji družine sodi tudi prepričanje, da življenje v družini prinaša srečo, medtem ko na drugi strani samskost povezujemo z nesrečo, družinsko življenje tako idealiziramo in zanemarjamo potencialne nevarnosti, ki jih tak način organizacije zasebnega življenja prinaša. Število tistih, ki raje vztrajajo v zvezi, ki nima prihodnosti, kot da bi skozi vsakdan krmarili sami, ni statistično izmerjeno, bi si pa upal vsak staviti, da obstajajo.

Šori, ki o samskosti piše v knjigi Samskost: Med ideologijo družine in ideologijo izbire, dodaja, da si večina samskih ljudi želi partnersko zvezo, kljub temu pa so tudi posamezniki, ki so v takšnem stanju po lastni izbiri. »To je skupina samskih, ki je najbolj zadovoljna s svojim življenjem, medtem ko se tisti, ki samskost razumejo kot prehodno obdobje, srečujejo z večjimi občutki negotovosti.«

Branje drobnega tiska – in previdnost

Leta 2010 je Slovenijo pretresel škandal, ko so se trije moški prek spletnih portalov dogovarjali za zmenke z vezanimi in poročenimi ženskami ter računali na to, da se bodo ti končali s spolnim odnosom. Osumljeni so prikrito posneli spolni odnos, nato pa z grožnjo z objavo posnetka žrtve izsiljevali za denar. Če ste torej samski, na lovu za družico ali ženinom, nekaj opozoril glede zlorab na spletu ne bo odveč. Tudi iskanje partnerja namreč zahteva določeno mero previdnosti, čeprav večjih kriminalnih dejanj (kamor še ne štejemo strtih src) za zdaj vsaj pri Ona-onu niso zabeležili. »Nekajkrat se je zgodilo, da je nekdo ustvaril profil z imenom in kontaktnimi podatki neke druge osebe. Neslana šala torej. Policisti pa od nas približno dvakrat ali trikrat na leto zahtevajo IP-naslov računalnika,« pove Luka Kogovšek.

Tudi Katarina Janjič s SIC-ERT postreže s podobnimi podatki: »Običajno gre bolj za neprevidnost uporabnikov, povezano s slabo prebranimi ali celo neprebranimi splošnimi pogoji uporabe. Uporabniki se želijo po določenem času odjaviti od članstva, portal o tem obvestijo, a jim ta še vedno zaračunava storitve.« Hudič se namreč tudi tu skriva v podrobnostih. Pred prijavo na katerikoli portal se je zato dobro prepričati o tem, kako se članstvo odpove.

Iztok Šori ob vprašanju glede zlorab ali, bolje rečeno, razočaranj opozori še na neko drugo plat: »Prakse na portalih za zmenke so močno spolno zaznamovane. Medtem ko moški pri starosti partnerke, ki jo iščejo, običajno nimajo omejitve navzdol, se ženske držijo nenapisanih pravil in iščejo partnerja, ki je njihove starosti ali starejši, četudi bi si želele mlajšega. Bolj so razočarani tudi tisti, ki prek spletnih portalov iščejo resne partnerske zveze. Ne nazadnje sodelovanje na portalih za zmenke stane. Tisti, ki imajo manj denarja, tudi redkeje hodijo na zmenke. Svetovni splet je postal pripomoček, ki ga preizkusijo skoraj vsi samski ne glede na spol ali starost.«



Kakorkoli internet slabo vpliva na medsebojne odnose, bo ob silovitem tempu, v katerega smo nezadržno vpeti vsi, očitno prav on (zelo poenostavljeno rečeno) »reševal« nataliteto narodov in lepšal statistiko osamljenih. Celo postmilenijske generacije, prav tiste, ki so najbolj izpostavljene digitalnim medijem, so po številnih raziskavah že na vrhu najbolj osamljenih. Ministrstva za osamljenost, ki so ga lani ustanovili v Veliki Britaniji, pri nas še ni, se pa na vsakem koraku čutijo posledice (pre)hitrega in (pre)zahtevnega tempa življenja, karierizma, odtujenosti bodisi od partnerja bodisi od drugih in (posledično) bega v virtualni svet.

Spletni zmenki so tako res zgolj orodje, kako vzpostaviti fizični stik, če seveda znamo zaznati razliko med preživljanjem prostega časa na facebooku, ko ob vsakem všečku malodane doživimo orgazem, in rabo portalov z namenom, da najdemo sorodno dušo.