Klic medicinskih sester na pomoč pred nacionalno katastrofo

V UKC Ljubljana osnovnega epidemiološkega priporočila, da naj vsakdo, ki je bil v stiku z okuženim, ostane v karanteni, ne morejo več upoštevati, saj nimajo več dovolj osebja za oskrbo bolnikov.

V UKC Ljubljana imajo izredno resno stanje, posredovana so bila ustna navodila, da zaposleni ne gredo v karanteno, ampak delajo, dokler ne dobijo simptomov, je potrdila glavna sestra UKC Zdenka Mrak na tiskovni konferenci, posvečeni stiski medicinskih sester po vsej Sloveniji. Z drugimi besedami to pomeni, da je virusu v naši glavni bolnišnici odprta pot med zaposlene in bolnike. Po naših informacijah je po kakšen okuženi med zdravstvenimi delavci že na številnih oddelkih. Če ni omejitve prihajanja v službo po stiku s koronavirisom, se lahko zgodi, da bodo v prvih dveh dneh, ko okuženi že širi bolezen, čeprav še nima znakov covida, zaposleni raznašali viruse med najobčutljivejše bolnike.

Iz službe za stike z javnostjo UKC so nam posredovali tudi pisno navodilo za zaposlene, v katerem piše, da bodo v karanteno napotovali najprej le tiste kontakte, ki so bili v dolgotrajnem nezaščitenem stiku z zaposlenimi. Če bodo ugotovili, da so bili zaposleni ustrezno zaščiteni, ne bodo več zapirali oddelkov in umikali zdravega osebja. V kolikor oseba zboli, mora ostati doma oziroma se takoj umakniti iz delovnega procesa, je še zapisano v navodilih.

Če ni omejitve prihajanja v službo po stiku s koronavirusom, se lahko zgodi, da bodo v prvih dveh dneh, ko okuženi že širi bolezen, čeprav še nima znakov covida-19, zaposleni raznašali viruse med najobčutljivejše bolnike.

Ne samo v UKC Ljubljana, v vseh slovenskih bolnišnicah se napoveduje katastrofa zaradi pomanjkanja medicinski sester in negovalnega osebja, zdravstvo je pred zlomom. To je poglavitno sporočilo predstavnic posveta in tiskovne konference predstavnic organizacij medicinskih sester v Sloveniji, na kateri so sestre klicale na pomoč vlado in ministra za zdravje.

V UKC zaradi pomanjkanja kadra premeščajo medicinske sestre vsak dan tudi z oddelka na oddelek glede na potrebe, kar je izredno stresno in tudi nestrokovno, a drugače ne gre. V naši največji bolnišnici je večji odliv medicinskih sester kot priliv, je povedala glavna medicinska sestra. Enako je tudi v drugih bolnišnicah.
 

Težko zagotavljajo varnost

»Naše sestre delajo čez polni delovni čas, delajo tri do štiri konce tedna na mesec, v času covid pacientov so potrebe po sestrah še večje kot običajno, a vsi oddelki so na skrajnih zmogljivostih, vsa delovišča delujejo z minimalnim številom kadra. Težko je zagotavljati varno obravnavo bolnikov. Zaradi pomanjkanja medicinskih sester sta ogroženi dejavnosti, ki ju izvaja v vsej državi samo UKC Ljubljana, to sta transplantacijska dejavnost in operacije na odprtem srcu,« je povedala Mrakova, ki je tudi pomočnica generalnega direktorja Janeza Poklukarja, desna roka za področje nege.

Po njenih besedah je med zaposlenimi v negi 85 odstotkov žensk, ki imajo majhne otroke in tudi svoje bolezni, zato je vsak dan veliko odsotnih že brez covida-19, zdaj pa še toliko več: »Delamo ogromno, trudimo se, kolikor gre, a bolniki niso zadovoljni. Bolnik pokliče medicinsko sestro, ker potrebuje čaj, pižamo, ta pa nima časa, da bi mu prinesla, kar potrebuje.«


 

V iskanju novih sester

Na ponavljajoče se razpise za medicinske sestre se ne prijavi dovolj novih delovnih moči. Da bi pomanjkanje ublažili, so v UKC poklicali na pomoč več kot sto upokojenih medicinskih sester: le 14 se jih je odločilo, da bodo prišle honorarno ponovno delat. Vse druge so povedale, da so preutrujene od nekdanjega dela in da se končno lahko posvečajo svojcem. V UKC so se obrnili tudi na druge bolnišnice s prošnjo, da bi jim posodili svoje sestre, a jih nujno potrebujejo tudi drugje.

Za pomoč v negi iščejo študente: trenutno jih dela v UKC prek študentskega servisa 169, med njimi 55 absolventov, ki jih želijo zaposliti, a je to nemogoče, ker še ne izpolnjujejo vseh pogojev za pridobitev licence – tu bi moralo priskočiti na pomoč ministrstvo, je opozorila Mrakova.

Odhajajo še kar naprej

Sestre težko krmarijo med zasebnim življenjem in službenimi obveznostmi. Zaradi preobremenitev odhajajo na lažja delovna mesta v zdravstvu, na druga delovna mesta in v tujino, so povedale tiste, ki so zapustile UKC. Podobno je tudi v drugih bolnišnicah po Sloveniji, še težje v domovih upokojencev.
 
»Ne zmoremo več. V vseh zdravstvenih zavodih je enako: zaposleni so na skrajnem koncu svojih moči,« je dejala Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. »Današnje stanje je rezultat delovanja prejšnjih vlad in sedanje vlade, ki bo morala potegniti prave poteze, da se sistem ne zlomi,« je menila Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege – zveze strokovnih društev.

Delovanje politikov skozi desetletje in pol

Že v normalnih razmerah manjka v sistemu 25 odstotkov medicinskih sester, v kriznih razmerah zaradi epidemije je delovišč več, zaposlenih pa manj, saj pospešeno zapuščajo najtežja delovna mesta, zato zdaj »dela vsak za dva«, je povedala Ažmanova. To je nemogoče zdržati, so opozarjale vse nastopajoče na tiskovni konferenci, Ažmanova pa, da na težave opozarjajo že zadnjih 15 let: »Kriza zaradi koronavirusa je do konca razgalila vse obstoječe težave in še dodatne. Zdaj se odražajo družbene vrednote. Vladajoča politika dopušča to stanje.«

»Zadnje desetletje ni več dobrih pogojev dela. Vsak delovni dan je izziv, kako ga zdržati. Kadrovski primanjkljaj je vsak dan večji – to je začarani krog, ki ga bo zelo težko presekati,« je dejala Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Po njenih besedah strahotno poslabšujejo sistem tudi drobne poteze oblasti: na izplačilo dodatka za delo v kriznih razmerah epidemije so čakali v zdravstvu nekaj mesecev, 29 milijonov evrov, namenjenih za zaposlitve v domovih upokojencev, ni bilo namenjenih za popravek plač zaposlenih, dekret premeščanja iz enega zavoda v drug vnaša nezaupanje med zaposlene.

Po besedah Slavice Mencinger, predsednice Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, jih najbolj boli odnos odločevalcev, ki imajo vse niti v rokah, a ne spremenijo ničesar. »Ignoranca, mačehovski odnos do zdravstva,« je opisala Mencingerjeva politike. »Sestre smo izčrpane, izgorele, obupane,« je dejala v imenu sester.
 

Kako preprečiti zlom zdravstva?

Avstrija in Nemčija bosta potrebovali v prihodnjih letih 300.000 novih zaposlenih v zdravstveni negi. To je alarm najvišje stopnje za Slovenijo, je dejala predsednica sindikata Slavica Mencinger. Menila je, da je za umiritev razmer nujno takoj uvesti dodatek na deficitarnost, s čimer bi kratkoročno preprečili odhajanje sester z najtežjih delovišč. Irena Ilešič Čujovič je poudarila, da je nujno takojšnje sprejetje standardov in normativov in povišanje plač, v nasprotnem se bo začarani krog odhajanja medicinskih sester nadaljeval in ga ne bo mogoče presekati.

Nujno je sprejeti pravno podlago za podelitev predčasnih licenc absolventov zdravstvene fakultete. Treba je spremeniti socialno politiko: absolventi so zainteresirani za delo, a ne za zaposlitev. Ohraniti želijo status študenta, ki jim skozi razne ugodnosti prinaša več kot plača, če bi se zaposlili. »Medicinskim sestram je treba omogočiti, da se dostojno preživljajo s svojim delom,« je dejala Monika Ažman. Sindikalistki sta napovedali tudi možnost stavke, če jih politiki ne bi slišali.

Bojimo se, da se bo sistem zlomil sam od sebe že prej in stavke niti ne bo, je dejala Mencingerjeva. Komu je v interesu zlom zdravstva? so se spraševale nastopajoče na posvetu in tiskovni konferenci. Medicinskim sestram zagotovo ne, sta zatrdili sindikalistki. In še: »Resno vzemite naš klic na pomoč pred nacionalno katastrofo!«