Kdo podlega čarom madžarske veleposlanice

Postopek prodaje Abanke je v polnem teku. Zavezujoče ponudbe so oddali trije interesenti, med njimi tudi madžarska bančna skupina OTP. Prav ta interesent bi lahko bil po ocenah nekaterih dobro obveščenih sogovornikov najboljši strateški partner za tretjo slovensko državno banko, ki jo moramo prodati zaradi zavez EU ob sanaciji v letu 2013.

Madžarska OTP se v zadnjih letih intenzivno širi v regiji. Tudi slovenski mediji so že pisali o tem, da banko vodi milijarder Sandor Csanyi, tesen prijatelj madžarskega premiera Viktorja Orbána, sicer tudi predsednika vladajoče konzervativne stranke Fidesz. Slovenija je edina država v regiji, v kateri OTP (še) ni prisotna. Od marca 2015 Madžarsko pri nas zastopa veleposlanica Edit Szilágyiné Bátorfi. To je tista diplomatka, ki je pred dnevi z verbalno noto protestirala pri zunanjem ministrstvu zaradi naslovnice tednika Mladina, saj naj bi takšno novinarstvo škodilo sodelovanju med državama, naslovnica naj bi bila politično neodgovorna, ministrstvo za zunanje zadeve je zaprosila za pomoč pri preprečevanju podobnih incidentov v prihodnje.

Madžarska veleposlanica je tudi sicer zelo dejavna. V zadnjih tednih se je srečala z nekaj poslanskimi skupinami v državnem zboru, pogovore z njo so za Delo potrdili v SDS, SMC, LMŠ, ta poslanska skupina se je z njo pogovarjala skupaj s predstavniki Desusa.


 

SD: to je neodgovorno ravnanje

V Levici, NSi, SNS, SAB in SD pa so nam zatrdili, da se z veleposlanico niso srečali. »SD nima nobene potrebe, da bi se v tem trenutku srečala z madžarsko veleposlanico, tako smo se odločili ravno zaradi znanih dejstev – interesa madžarske bančne skupine OTP za Abanko. Postopek prodaje je v teku in ne mislimo biti ne posredniki in ne lobiranci. Takšna srečevanja se mi zdijo neodgovorna,« komentira Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD.

Njegov kolega iz NSi Jožef Horvat dodaja, da se je januarja opravičil in zavrnil veleposlaničino vabilo na večerjo. »Zdaj pa so okoliščine za tovrstna srečevanja dodatno pomembno spremenjena,« ocenjuje.

Jani Ivanuša, poslanec SNS, je vladi postavil poslansko vprašanje glede madžarizacije Slovenije, še posebej v Lendavi. Zaradi vsebinsko praznega odgovora, ki ga je prejel minuli teden, je razočaran. »Odgovorili so mi nekaj posplošenega, niso pa napovedali nobenega ukrepa za večjo suverenost. Med interesenti za Abanko je tudi OTP, zato ni naključje, da se je madžarska veleposlanica sestala tudi s političnimi strankami,« ocenjuje.

Edit Szilágyiné Bátorfi je za Delo na vprašanje, ali lobira za interese OTP in poskuša dobiti podporo za njen prevzem Abanke, odgovorila nikalno. »Banka OTP svoje delo opravlja samostojno. Med nalogami, povezanimi z gospodarstvom, je najpomembnejši razvoj energetskih in prometnih infrastrukturnih povezav med državama, zato je to tudi v središču mojih pogovorov in srečanj,« trdi diplomatka.

S projektom drugega tira se ne ukvarja. »Sodelovanje pri projektu drugega tira železniške proge Divača-Koper, ki se je pričelo na skupni vladni seji januarja 2016, je bilo, kot veste tudi sami, leta 2018 umaknjeno z dnevnega reda,« je še povedala za Delo.
 

Na štiri oči z guvernerjem

Po naših informacijah se je na štiri oči dobila tudi z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom. Banka Slovenije je sicer tisti odločevalec, ki bo presojal o primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Abanke in ki bo odločal o izdaji dovoljenja za pridobitev deleža v njej. Srečanje na štiri oči med postopkom prodaje Abanke je, tako naši viri iz Banke Slovenije, porodilo tudi začudenje v ustanovi sami. "Guverner se v okviru svojega mandata srečuje s predstavniki različnih zainteresiranih javnosti. Če naštejemo samo najpomembnejše: predstavniki mednarodnih in domačih institucij, mediji, veleposlaniki, predsedniki uprav bank in nekaterih drugih organov bank, predstavniki akademske sfere, predstavniki ministrstev, državnega zbora in vlade. Konkretnejših informacij, povezanih s posameznimi subjekti nadzora, pa na Banki Slovenije zaradi zaupnosti informacij žal ne moremo podati,« so nam sporočili iz Banke Slovenije.


 

Do kod se odpreti sosedom

Marjan Šiftar, nekdanji šef kabineta Milana Kučana, pozneje pa veleposlanik v Makedoniji, je v pogovoru za zadnjo Sobotno prilogo opozoril, da je napočil čas tudi za razpravo o nacionalnem interesu. Danes namreč ni resne države, ki ne bi imela nacionalnih interesov, to pomeni tudi razdelan odnos do sosedov, do odpiranja prostora zanje, je poudaril. Vedeti moramo, kaj in zakaj želimo ohranjati in kaj zaradi varovanja suverenosti moramo braniti.

V intervjuju se je med drugim dotaknil tudi madžarizacije Prekmurja in vprašal ali je na primer nogometna akademija v Lendavi - ob tovrstni infrastrukturi na Brdu - v slovenskem nacionalnem interesu.