Kako je videti družinska hiša za 50 tisočakov

»Za Ajdovščino in Lendavo smo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za skupno 15 hiš,« pove Ernest Škrjanec, direktor Inštituta Back to the village, ki je pred časom s TV-šovom želel obnoviti vasico Slapnik v Goriških brdih. Zdaj pa namerava zgraditi cenovno dosegljiv dom za mlade družine v več občinah po Sloveniji. Trdi, da je mogoče postaviti hišo, ki bi kupca stala le 50.000 evrov, kar je bistveno pod tržno ceno. Za uresničitev projekta pa potrebuje pomoč občin, zasebnih donatorjev in države.

Notranjost hiš, ki so si jih zamislili pri inštitutu, obsega 86 kvadratnih metrov bruto in 73 metrov neto površine. Sestavljajo jo kuhinja z jedilnico in dnevnim prostorom, spalnica, dve otroški sobi, kopalnica in hodnik. K temu gre prišteti še vrt oziroma dvorišče s parkiriščem. »Poskušali smo čim bolj racionalizirati stanovanjske potrebe družine in tako poceniti strošek. V praksi se dogaja, da manj pomembne prilagoditve kupčevim željam močno podražijo gradnjo,« poudari Rok Blatnik, predstavnik projektanta EDH (Enostavno do hiše).

Inštitut se za uresničitev projekta trenutno dogovarja z občinami Ajdovščina, Ravne na Koroškem, Novo mesto, Lendava, Radlje ob Dravi, Kanal ob Soči, Divača, Kobilje, Tišina, Kobarid in Šentilj. »Ideja je najbolj zanimiva za manjše občine, ki nimajo predragih zemljišč,« meni Ernest Škrjanec, ki je z ekipo napovedal rešitev predvsem za mlade družine in pare, ki se po letih študija znajdejo pred zagato stanovanjskega vprašanja.

Novogradnje na trgu so za mlade predrage

»Novogradnje, ki se pojavljajo na trgu, so za iskalce stanovanj predrage in po funkcionalnosti ne ustrezajo njihovim potrebam. Mladi si težko zagotovijo lastno stanovanje, saj nimajo dostopa do posojil in so zato obsojeni na drag najem ali bivanje pri starših,« so zapisali na spletni strani Inštituta Back to the village.

Da bi se izognili špekulacijam s preprodajo hiš, so predvideli varovalko. Tako lahko tisti, ki hišo kupi – in za to naj bi izpolnjeval pogoj, da gre za mlado družino ali par, ki jo načrtuje –, nepremičnino proda naprej le naslednji mladi družini, in sicer po amortizacijski ceni. Za hišo pa bi imela predkupno pravico tudi občina. Natančne kriterije za kupce bodo določili z vsako od občin posebej.

Prvih petnajst hiš naj bi zgradili v Ajdovščini in Lendavi, za kar so skupaj z občinama že zaprosili za gradbeno dovoljenje.

»Formula«, ki so si jo zamislili, je v naslednjih treh korakih: občina uredi ustrezno zemljišče in ga odstopi za namen reševanja stanovanjske problematike mladih, investitor z evropskimi sredstvi, donacijami, državnimi razpisi in dobrodelnimi prireditvami plača komunalno infrastrukturo, nato pa na zemljišču postavi naselje približno 50 montažnih hiš po 50.000 evrov končne cene za družino. Kot kaže zdaj, se bodo gradnje lotili bolj postopno in bodo na podlagi vzorčnih primerov poskušali pridobiti podporo za svoj projekt. »Izkazalo se je, da je vsaka občina specifična, žal pa ugotavljamo tudi, da politiki – sploh pred volitvami – radi dajejo obljube, ki pa ne zavezujejo. Računamo tudi na podporo zasebnih donatorjev,« nadaljuje Škrjanec.

Cene naj bi bistveno narasle

V Lendavi, in sicer blizu mestnega jedra, načrtujejo deset hiš – štiri dvojčke in šest posameznih enot. »Lendavska parcela, ki smo jo pridobili za naš načrt, je velika 1200 kvadratnih metrov in je ravna, v Ajdovščini pa je nekoliko manjša in se dviguje v hrib; tam za začetek načrtujemo pet hiš,« razlaga direktor inštituta. Obe zemljišči pa imata urejeno komunalno infrastrukturo in sta pripravljeni za gradnjo. Naložbo v hiše bodo izvedli bodisi s premostitvenim kreditom bodisi bodo zanjo prispevali bodoči kupci, nedorečeno pa ostaja, kako bodo poravnali strošek komunalne infrastrukture, pri čemer se nadejajo pomoči donatorjev.

Tipske hiške naj bi na zunaj nekoliko prilagodili lokalni arhitekturi.

Ali dvig cen gradbenega materiala, zaradi katerega mnoge investitorje že boli glava, lahko ogrozi določeno ceno? Škrjanec zagotavlja, da cene za začetne ajdovske in lendavske hiše ostajajo v dogovorjenih okvirih, za prihodnje projekte pa se utegnejo nekoliko podražiti – a ne bistveno, predvideva, da se bo cena dvignila le za kakšnih tisoč evrov ali dva.
Med naslednjimi projekti je tudi pet hiš v Breginjskem kotu pri Kobaridu, kjer bodo hiše imele še kamin in dimnik. »Takšne so občinske želje, saj je na tistem koncu precej mrzlo in je dobrodošla še alternativna oblika ogrevanja,« doda.

Od Slapnika do Parme in k novemu projektu

»Naš prvotni projekt je bil obnoviti vasico Slapnik v Goriških brdih v okviru evropskega resničnostnega šova, a smo po dveh letih zaradi zapletov z lastniki zapuščenih hiš, ki smo jih želeli odkupiti, obupali. Poskusili smo še s podobnim projektom v bližini italijanske Parme, a nas je ustavila pandemija covida-19. Tako smo se zaradi pomanjkanja stanovanj za mlade v Sloveniji lotili nove ideje. Nastal je projekt Back to the village – hiše za mlade,« pojasnjuje Škrjanec. Republiški in občinski stanovanjski skladi gradijo predvsem za socialno šibke državljane in običajno se mladi sem ne uvrstijo,« izpostavi.

Notranjost hiše sestavljajo kuhinja z jedilnico in dnevnim prostorom, spalnica, dve otroški sobi, kopalnica in hodnik.

»Občine bodo prispevale zemljišče – ali ga bodo sploh brezplačno prenesle ali prodale po močno diskontirani ceni, bomo dorekli v vsakem primeru posebej. Prav tako naj bi se v večji meri odrekle komunalnemu prispevku,« še navede predstavnik inštituta.

Podjetje, s katerim so sklenili dogovor za izvedbo pasivnih montažnih hiš, je mariborska Artlinia. Hiše bodo povsem izdelane vnaprej, vsebovale bodo že okna, vrata in celo kopalniško ter kuhinjsko keramiko – potem pa jih bodo po kosih, kot nekakšne lego kocke, v nekaj dneh sestavili na kraju samem. Kaj pa strah, da gradnja po tej ceni ne bi bila dovolj kakovostna? »Hiše imajo jekleno konstrukcijo, so ustrezno izolirane, okna so iz propana, vrata protivlomna,« našteva. Rok Blatnik iz projektantskega podjetja EDH doda, da so vsi materiali ustrezno certificirani.

Zanimanja med mladimi je veliko

»Projekt hiške za mlade je v postopku zaključnih pogovorov s potencialnimi investitorji in arhitekti,« pravi Polona Majcan iz lendavske občine. Vgrajeni materiali bodo po njenih zagotovilih v skladu z gradbeno zakonodajo, projektno dokumentacijo in izdanim gradbenim dovoljenjem. Za ustreznost gradnje sicer odgovarjajo projektanti in investitorji. »Občina je za mlade predvidela stavbna zemljišča na severni strani mesta. Stremimo k temu, da bi lahko z ukrepi na področju stanovanjske politike mladim omogočili lažji dostop do prvega stanovanja in posledično hitrejše in lažje osamosvajanje ter nižjo stopnjo izseljevanja,« pojasni. Lendavska občina s posebnim odlokom omogoča mladim subvencioniran nakup zemljišč in subvencijo plačila komunalnega prispevka do 85 odstotkov vrednosti. »Trenutno je zanimanja med mladimi zelo veliko. Če bo projekt uresničen in bo povpraševanje še vedno veliko, jih bomo na območju občine izvedli še več,« napoveduje.