Inšpekcija nad Uradni list

Decembrski Eurobarometer je v merjenju zaznave korupcije pri predstavnikih zasebnega sektorja za Slovenijo pokazal, da polovica tistih, ki so v zadnjih treh letih sodelovali pri javnem naročanju, meni, da zaradi korupcije niso pridobili posla prek javnega naročila. To je šestodstotna rast glede na merjenje v 2017. Delež je tudi bistveno nad povprečjem EU, ki je okoli 30 odstotkov. Slabše od Slovenije se je odrezala le še Slovaška.

Zelo visoka številka sicer še ne pomeni nujno dejanskega stanja pri nas, a je po mnenju Vida Tomića, generalnega sekretarja Transparency International Slovenia, dober pokazatelj zaupanja v porabo javnih sredstev. To je v Sloveniji zelo nizko. Vrednost pogodb prek javnih naročil je po objavljenih podatkih presegla tri milijarde evrov. 

Komisija za preprečevanje korupcije področje javnega naročanja ocenjuje za eno izmed zelo izpostavljenih korupcijskim tveganjem, kar potrjuje tudi dejstvo, da se več kot desetina prijav, ki jih prejme, nanaša na javna naročila. Komisija je zato pripravila analizo korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja, ki jo bodo objavili predvidoma prihodnji teden. 

Tomić opozarja še na en pomemben podatek – zelo visok odstotek naročil le z eno ponudbo. Pri njim se lahko upravičeno sklepa, da je del teh naročil zaradi korupcije prilagojen enemu ponudniku.

Eno takih naročil, ki se je zdelo nenavadno, je zanimalo tudi nas.

Na portalu javnih naročil, ki ga spremljamo po službeni dolžnosti, smo s klikom na posebno ikono označili, naj nas algoritem obvesti, ko bo obvestilo o izbiri ponudnika objavljeno. Kmalu potem, ko se je to zgodilo, nas je poklical direktor ene največjih družb pri nas. V telefonskem pogovoru je vprašal, zakaj nas njihovo javno naročilo zanima.



Kako je informacija o našem interesu prišla do vodstva družbe v lasti države? Izvedeli smo, da portal javnih naročil deluje tako, da po sprejeti odločitvi o izbiri ponudnika naročnik to objavi na portalu, hkrati z objavo odločitve pa avtomatsko pošlje elektronsko sporočilo tudi vsem interesentom, ki so uporabili možnost prijave na obveščanje. V tistem trenutku naročnik vidi naslove prav vseh, ki želijo prejeti obvestilo o odločitvi.
 

Je ta praksa sploh zakonita?

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik se je odločila za inšpekcijski nadzor portala javnih naročil, ki sodi pod okrilje ministrstva za javno upravo, ki ga vodi Rudi Medved; upravljavec portala pa je družba Uradni list, ki je v lasti Republike Slovenije in se je v soju medijskih žarometov znašla pred meseci zaradi pritiskov iz LMŠ glede izbire direktorja.

Kot pojasnjuje, niti v splošnih pogojih niti v obvestilu o obdelavi osebnih podatkov ni zasledila pojasnila uporabnikom portala. Obiskovalcu se za naročanje na obveščanje o odločitvi in izbiri ni treba registrirati na portal. Prav tako niso znani argumenti, dodaja Prelesnikova, zakaj bi se moral naročnik seznaniti z naslovi oseb, ki želijo obvestilo, da je bilo javno naročilo oddano. »Vsekakor bi moral biti posameznik o tem ustrezno in vnaprej obveščen, kot določa uredba o varstvu podatkov, upravljavec portala pa bi moral pridobiti tudi njegovo privolitev,« poudarja informacijska pooblaščenka. Ali vladni portal krši zakonodajo, bodo dokončno presodili po koncu inšpekcijskega postopka.



Na Združenju Manager konkretnega primera ne komentirajo, saj, pravijo, niso seznanjeni z vsemi okoliščinami. Združenje pa načelno spodbuja sledenje načelom menedžerskega etičnega kodeksa ter v vseh poslovnih interakcijah zagovarja etično ravnanje in spoštovanje medijev in novinarjev. Izvajanje pritiska katerega koli deležnika v družbi: predsednika uprave, političnega predstavnika, akademika ali kogarkoli drugega na medije, je nesprejemljivo. Hkrati pa opozarjajo, se morajo tudi mediji kot četrta veja oblasti zavedati svoje odgovornosti, neodvisnosti in nepristranskosti.