Neomejen dostop | že od 9,99€
Jože Golobič še vedno čaka na soglasje vlade, da bo lahko nastopil direktorski mandat v ljubljanskem kliničnem centru, ki ga vodi kot vršilec dolžnosti. Kje se zatika, da 37 dni po tem, ko ga je svet zavoda izbral za vodenje največje zdravstvene ustanove v državi, še vedno čaka na odobritev vlade? V tednu pred jesenskimi počitnicami je dejal, da vzrokov ne pozna in da tudi sam čaka. Vedejevstvo se mu bo izteklo februarja.
Vlada je Aleša Šabedra potrdila v pičlih šestih dneh, potem ko ga je svet zavoda izbral za generalnega direktorja ljubljanskega kliničnega centra, Janeza Poklukarja v 20 dneh od izbire, Andraža Kopača pa v 33 dneh. Zakaj mora Golobič čakati dlje?
Urad vlade za komuniciranje smo 19. oktobra vprašali, kdaj bo imenovanje direktorja UKC Ljubljana uvrščeno na dnevni red vlade in ali je ministrstvo za zdravje to res že dvakrat predlagalo, a še vedno ni realizirano. Prejeli smo skop odgovor: »Ko bo vlada predlog uvrstila na dnevni red za obravnavo na seji, bo javnost o tem obveščena po ustaljeni poti.«
Eden od vzrokov, da se imenovanje Golobiča zamika, je poročanje oddaje Ekstravizor Televizije Slovenije. V njej je bil 7. oktobra objavljen prispevek o podjetju RC (razvojni center) Preko, katerega solastnika sta prek podjetja ECOlogic tudi Golobič in v UKC Ljubljana prav tako zaposleni Peter Cerar, ki je službo tam dobil v času, ko je bil Golobič predsednik sveta zavoda. V Ekstravizorju je bilo povedano, da je RC Preko leta 2011 od države prejel 1,5 milijona, in sicer za projekt pridobivanja energentov iz komunalnih odpadkov: »A tega pridobivanja danes v Pomurju ni. Denar, ki ga je dobil Preko, je bil večinoma porabljen za izdelavo študij. Ko smo zanje zaprosili, so nam z ministrstva za gospodarstvo sporočili, da jih nimajo, da imajo le prvo in zadnjo stran.«
Urad za nadzor proračuna je po poročanju Ekstravizorja in že julija lani tudi portala Pod črto pri dveh analizah ugotovil, da sta prepisani, torej plagiata prosto dostopnega gradiva na spletu. »Prišlo je do medsebojnih tožb za okoli 700.000 evrov, na koncu si je država v poravnavi poplačala le 271.000 evrov. Lastnikom Preka je ostal več kot milijon. Golobič je RC Preku prodal študijo svojega drugega podjetja Lexcom, česar ne bi smel. Pojasnila pred kamero sta oba zavrnila. Preko in Peter Cerar sta bila tudi ovadena zaradi suma goljufije na škodo evropskih sredstev. V zahtevi za uvedbo preiskave ljubljansko okrožno sodišče odloča že dve leti.«
Bodo te informacije po Golobičevem mnenju vplivale na imenovanje na direktorsko mesto? Odgovoril je, da gre za desetletje staro zgodbo. »V preteklosti sem resda imel različna podjetja, bil sem odvetnik in kaznivih dejanj gotovo nisem počel.«
ECOlogic je podjetje, ki se je po njegovih besedah ukvarjalo z reciklažo žlindre v jeseniški železarni. Investicija je bila vredna poldrugi milijon. Pozneje so opremo prodali družbi Harsco, ki se s tem ukvarja na svetovni ravni. O tem, zakaj se je za Ekstravizor vzdržal komentarja, je dejal, da je bil solastnik podjetja, ki je bila solastnik razvojnega centra. »Bil sem torej tri kolena stran. Nikoli nisem aktivno vodil ali sodeloval pri upravljanju podjetja RC Preko.«
Je pa z njim poslovno sodeloval, ko mu je prodal študijo. »Prek podjetja Lexcom sem pisal različne študije. Eno od njih je kupil tudi RC Preko, niti se ne spomnim več, za koliko denarja – tri ali pet tisoč evrov.«
Na vprašanje, ali se mu to, da je zaračunal študijo podjetju, katerega solastnik je bil prek podjetja ECOlogic, ne zdi sporno, je dejal, da je študijo napisal in zanjo dobil plačilo. »Mislim, da se je ta znesek štel celo kot neupravičen strošek in ni bil niti plačan iz sredstev države.«
Tega, da sta s Cerarjem, zastopnikom podjetja RC Preko in njegovim sedanjim svetovalcem v UKC, s katerim se poznata še iz časov, ko sta delala v ljubljanskem Holdingu, prijatelja, Golobič ni zanikal. Razumljivo se mu zdi, da se mora kot vodilni obkrožiti z ljudmi, ki jim lahko zaupa in bodo ustanovo vodili v načrtovane spremembe. »Kar nekaj mesecev sem potreboval, da sem sestavil kolegij pomočnikov (Petra Mrhar Slak – pravne zadeve, Robert Senica – ekonomske zadeve, Peter Habjan – investicije in upravljanje premoženja, Drago Kreš – nabavna dejavnost, Blaž Suhač – informatika), ki jim lahko popolnoma zaupam. Odprtih je 80 investicijskih projektov. V UKC so ljudje, ki zadeve načrtno ustavljajo le za to, da se ne bi nič zgodilo.« Zato po njegovem mnenju ni naključje, da so podatki o njegovih nekdanjih poslovnih poteh prišli na dan ravno zdaj.
Dodal je, da solastništva v podjetju ECOlogic ni nikoli skrival. Zaradi podjetij RC Preko ali ECOlogic pa, kot trdi, ni v nobeni tožbi. Poudaril je, da so razvojna sredstva sicer morali vračati vsi razvojni centri, torej RC Preko ni bil izjema, je bila pa terjatev države, ki je v tem podjetju unovčila tudi bančno garancijo, po njegovem mnenju neutemeljena.
ECOlogic pa nima nobene zveze z UKC, je zatrdil Golobič. Niti enega evra ni dobil zaradi UKC, poleg tega zadnjih pet let ECOlogic nima prihodkov. »Gre za podjetje, ki obstaja, ker ima še neko nepremičnino, ki jo bomo nekoč prodali.«
ECOlogic s kliničnim centrom ne posluje, koliko vpliva pa imajo lahko v UKC druge Golobičeve ali Cerarjeve poslovne povezave iz preteklosti?
Golobič je zatrdil, da te poslovne poti na poslovanje UKC ali njegove morebitne zasebne interese nimajo nobenega vpliva. Kako pa gleda na to, da je podjetje Refin (to podjetje je poleg RC Preko solastnik podjetja D. N. R., ki ga zastopa žena Petra Cerarja, pred njo sta ga Golobičeva soproga in Vida Žurga, ki je bila kasneje članica Telekomove uprave) leta 2019 opravljalo revizijo poslovanja kirurške, interne in ginekološke klinike v UKC Ljubljana (posel je bil oddan prek naročilnice), Refin je od UKC prejel 17.700 evrov?
»Podrobnosti posla ne poznam niti v tistem času nisem vodil UKC (bil je predsednik sveta zavoda, op. p.) Mislim, da je lastnik omenjenega podjetja Aleksander Kupljenik, ki je zaheteven revizor. Očitno so potrebovali revizijo in so jo naročili. Sicer pa smo imeli v UKC oddelek za notranjo revizijo, ki je stal 350.000 na leto, da je naredil nekaj revizij, zato po novem najemamo zunanje revizorje.«
Moje delovno mesto je že ves čas 'strokovni sodelavec VII/2 (J017136)' in prejemam plačo za 45. plačni razred, kar znaša 2.473,41 evrov bruto. Gre za strokovno tehnično delovno mesto, plačna skupina J. Pri plači ne prejemam nobenih dodatkov, razen dodatka za delovno dobo, ki pa ni javen (prvi odstavek 23. člena ZSPJS).
Vsi podatki o podjetjih, kjer imam poslovni delež ali kjer sem direktor, ter podatek o tem, da imam odprt tudi s.p., so javno objavljeni in javno dostopni, tako UKC-ju kot širši javnosti. Večina podjetij, v katerih imam poslovne deleže ali sem direktor, tako rekoč ne posluje več. Delo v UKC Ljubljana in zasebne poslovne obveznosti niso povezane ne časovno in ne vsebinsko, zato posebno usklajevanje sploh ni potrebno. Izpostavil bi še, da področna zakonodaja ne prepoveduje, da bi javni uslužbenec na delovnem mestu 'strokovni sodelavec' imel poslovne deleže v podjetjih ali da ne bi smel imeti statusa samostojnega podjetnika.
V praksi se ti interesi niso nikoli prepletali, saj nobeno od podjetij nikoli ni poslovalo ne z UKC in ne s katerim koli drugim zdravstvenim zavodom (ne javnim in ne zasebnim). Nobeno od podjetij se ni nikoli ukvarjalo ne z medicinsko opremo, ne z medicinskim pripomočki in ne z zdravili, ravno tako pa tudi ne s svetovanjem s področja zdravstva. Poleg tega ta podjetja praktično ne poslujejo, poslovni delež predstavlja zgolj kapitalsko naložbo.
Podjetje Preko je bilo ustanovljeno leta 2011 za potrebe izvedbe raziskovalnega projekta Pridobivanje energentov iz komunalnih odpadkov. Projekt je bil izveden skladno s poslovnim načrtom iz leta 2010, kar je potrdila tudi neodvisna revizijska družba, ki je projekt po zaključku podrobno pregledovala. Žal v praksi rezultati raziskav niso zaživeli, zato se je število zaposlenih vse od leta 2014 dalje zniževalo. V letošnjem letu trenutno ni več zaposlenih, saj podjetje nima zagotovljenih prihodkov, kar je deloma povezano z epidemijo, deloma pa s tem, da za storitve družbe (ki je specializirana za sanacije deponij komunalnih odpadkov) občine nimajo zagotovljenih virov oziroma sredstev.
Vaša navedba je le delno točna. Poslovni prihodki leta 2020 so se dejansko znižali v primerjavi z letom 2019 in so znašali 8900 evrov (leto pred tem pa 46.160 evrov). Drugi prihodki v višini 600.000 evrov po vsebini niso prihodki leta 2020 niti niso povezani z nobenim prilivom. Dejansko gre za tako imenovane odložene prihodke, ki so bili v bilanci stanja (postavka 'pasivne časovne razmejitve') v tem istem znesku izkazani že v letu 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019. Ob prenosu odloženih prihodkov med druge prihodke je ta postavka v letu 2020 posledično izkazana v višini nič evrov (leto pred tem 600.000 evrov). Skratka, gre zgolj za prenos razmejenih prihodkov preteklih let. Po drugi strani so se v letu 2020 izkazali tudi odloženi odhodki, ki so bili v bilanci stanja tudi izkazani že v letu 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019. V letu 2019 so bili ti odhodki prikazani na postavki 'kratkoročne poslovne terjatve' v višini 702.881 evrov, le-ti pa so se deloma (v višini 664.367,76 evrov) prenesli med poslovne odhodke. Poslovni rezultat družbe za leto 2020 je bil tako (prvič) negativen, kar pa je večinoma povezano s omenjenim računovodskim evidentiranjem. Bistveno pri vsem tem pa je, da ima družba RC PREKO poravnane vse obveznosti do dobaviteljev, do zaposlenih in do RS (vključno s FURS).
Študijo je v končni fazi stoodstotno financirala družba RC PREKO in ima oznako 'POSLOVNA SKRIVNOST', zato vsebine študije, vrednosti študije in drugih dokumentov, povezanih z njo, ne moremo deliti z vami in/ali z javnostjo.
Nimam komentarja, razen da je bilo poročanje žal neobjektivno, če ne že slabonamerno. Od novinarke sem dobil le dve vprašanji in nanju tudi vsebinsko odgovoril.
Včerajšnja seja sveta zavoda UKC
Na 9. redni seji Sveta UKC Ljubljana so člani Sveta obravnavali poslovanje UKC Ljubljana v prvih osmih mesecih. Seznanili so se s poročilom o covidu-19, poročilom revizije o covidnih dodatkih ter upravljanjem čakalnih dob v UKC Ljubljana.
Poslovanje UKC Ljubljana 1-8 2021: UKC Ljubljana je v prvih osmih mesecih leta 2021 zaključil s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 31,4 mio eur. Glavne značilnosti za to obdobje so: porast prihodkov in odhodkov predvsem zaradi izplačil dodatkov za delo v posebnih pogojih zaradi epidemije covid-19. Obravnavali smo 58.093 bolnikov v akutni bolnišnični obravnavi, kar je za 11,78 % manj glede na plan. Izpad realizacije je predvsem zaradi izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 v prvih mesecih, ko so bili odpovedani vsi elektivni posegi/obravnave s stopnjo nujnosti hitro in redno. Opravili smo 482.836 obravnav v specialistični ambulantni dejavnosti (z urgentno dejavnostjo), kar je več glede na plan (za 12 %). Presegli smo plane programov po standardnih cenah glede na plan (za 7,25 %) ter program diagnostike v programih MR, CT, PetCT, RTG in UZ. Epidemija programa presaditev (transplantacij) ni zaustavila. Skupna realizacija transplantacij v primerjavi s planom 2021 je sicer nižja. Skupno smo izvedli 221 transplantacij. Izpad beležimo pri transplantacijah umetnega srca, transplantacijah kože z gojenjem kože in pri transplantacijah ledvic s trebušno slinavko. Po drugi strani pa smo presegli planirani obseg pri transplantacijah ledvic in transplantacijah pljuč.
V. d. generalnega direktorja Jože Golobič je poudaril: »Bistveni razlog za negativni rezultat je nerealiziran program zaradi prerazporejanja kadra za obvladovanje posledic epidemije. UKC Ljubljana nosi največje breme pri zdravljenju pacientov s covidom-19. Iz tega naslova se soočamo tudi z nerealiziranim programom v načrtovanem obsegu. Zaradi vzpostavitve covidnih oddelkov je bilo veliko kadra premeščenega iz matičnih oddelkov (proporcionalno premeščanje iz vseh klinik) na covidne oddelke. Tudi sicer se soočamo z velikim pomanjkanjem kadra s področja zdravstvene nege, kar otežuje izvajanje delovnih procesov. Med pomembnimi razlogi za slabši rezultat je tudi sprememba cene obravnave covidnih pacientov.«
Svet zavoda se je seznanil z upravljanjem čakalnih dob v UKC Ljubljana. »UKC Ljubljana vodi 361 čakalnih seznamov, in ker ima lahko en čakalni seznam več vrst zdravstvenih storitev, v okviru tega 952 vrst zdravstvenih storitev. Iz današnje predstavitve lahko ocenim, da zavod zgledno upravlja, vodi in nadzira čakalne sezname, kot to narekujejo zakon o pacientovih pravicah, pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah ter interna navodila. Glede na to, da se epidemija covida-19 še zaostruje in da se zaradi prerazporejanja kadra na covidna delovišča zmanjšuje redni program, pa je skrb vzbujajoče, da je bilo v UKC Ljubljana na zadnji dan septembra skupaj čakajočih na vse zdravstvene storitve 95.229 pacientov, od tega je nad dopustno čakalno dobo čakalo 42.925 pacientov,« je poudaril predsednik Sveta UKC Ljubljana Matjaž Trontelj.
Kot nam je naložilo ministrstvo za zdravje, je zunanja revizijska hiša opravila revizijo področja covidnih dodatkov za leto 2020 in obdobje od januarja do junija 2021. Revizija ni odkrila resnih nepravilnosti. Izdala je le priporočila za odpravo nekaterih predvsem administrativnih nepravilnosti v prihodnje.
UKC Ljubljana
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji