Država najema drevesa za dvajset let

Murska Sobota – Franc Šinko iz Rogaševcev ima samo osemdeset arov gozda. Toda v tem gozdu ima veličasten hrast premera veliko več kot meter in s spoštovanja vrednimi dvaindvajsetimi kubičnimi metri lesne mase. Drevo ljubosumno čuva in niti ne pomisli, da bi ga posekal, ampak drva za kurjavo raje dokupuje. Njegov hrast je bil konec lanskega leta med prvimi drevesi, ki jih je država vzela v dolgoročni zakup z denarjem iz gozdnega sklada.

Država je lani podobne pogodbe o dolgoročnem zakupu posameznih dreves ali kar manjših delov gozdov (ekocelic) tako kot s Šinkom sklenila s še tridesetimi drugimi zasebnimi lastniki gozdov in jim za dvajsetletni zakup skupaj plačala dobrih 160.000 evrov. Lastniki v času zakupa ne bodo smeli na noben način posegati v habitatna drevesa ali ekocelice in jih bodo morali prepustiti naravnemu razvoju. Letos bo za to namenjenih 750.000 evrov, toda v poštev za zakup pridejo le posebna drevesa in gozdovi na območjih Nature 2000.

Gre za financiranje okoljskih ukrepov v gozdovih, ki so bili s pravilnikom o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove ter s pravilnikom o varstvu gozdov predvideni že najmanj deset let, a je bilo zaradi pomanjkanja denarja upoštevanje priporočil iz teh pravilnikov največkrat prepuščeno le dobri volji in ozaveščenosti lastnikov gozdov. Z ustanovitvijo družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) in prenosom gospodarjenja z državnimi gozdovi nanjo je ministrstvo za kmetijstvo dobilo sistemski vir financiranja tudi za takšne ukrepe, vendar omejene le na območja gozdov v Naturi 2000.
 

Petina dohodkov v gozdni sklad

SiDG mora petino prihodkov, ustvarjenih s prodajo lesa iz državnih gozdov, oddvojiti v proračunski gozdni sklad, iz katerega se potem financirajo različne naloge, povezane z gozdovi, kot so nakupi novih gozdov, plačila dajatev, odškodnine, promocija lesa in gozdov, med temi nalogami so tudi »ukrepi na območjih Nature 2000 v zasebnih gozdovih skladno s programi upravljanja območij Natura 2000 in programom vlaganj v gozdove«. Pri tem gre predvsem za ohranjanje in ustvarjanje ugodnih življenjskih razmer za redke vrste ptic, žuželk ali drugih živali. Drevesa, ki jih stroka imenuje habitatna drevesa, skupine takšnih dreves pa ekocelice, morajo biti ali izjemnih dimenzij ali pa morajo imeti dupla ali trhle dele, v katerih si ptice lahko naredijo dupla ali gnezdišča, in biti na območjih, kjer živijo kvalifikacijske vrste.
 

Lastniki možnosti še ne poznajo

Lani se je po besedah Štefana Kovača, vodje območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Murski Soboti, prvič zgodilo, da so za te namene dobili sistemski denar. »Tudi sami smo se lani zato lovili in učili, kako denar pravilno porabiti. Letos bo sredstev precej več, zato se bojimo, kako bomo sploh našli dovolj lastnikov, ki bodo pripravljeni sodelovati, saj večina te možnosti še ne pozna.«
Tudi Franc Šinko nam je potrdil, da za možnost zakupa habitatnih dreves ni vedel, dokler ga ni obiskal njegov revirni gozdar. »Hrasta tako ali tako ne bi posekal, tudi če mi za to ne bi nič plačali. Lep je in tako dolgo že rase, da bi ga bilo škoda. In ptice imam kot gojitelj golobov posebno rad, zato sem se tudi zaradi tega odločil za zakup,« pravi.
Vodja sektorja za ukrepe v gozdovih na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) Jože Mori pravi, da bodo tudi zaradi nepoznavanja ukrepa med lastniki gozdov pobudniki predvsem revirni gozdarji in drugi zaposleni na ZGS, ki dobro poznajo gozdove in posebna drevesa v njih. »Pobudo pa lahko da tudi lastnik gozda,« pravi Mori.
 

KP Goričko bi sodeloval

Da o novem viru za financiranje habitatnih dreves in ekocelic ne vedo nič, nam je povedal tudi Gregor Domanjko, zaposlen v Krajinskem parku Goričko in hkrati vodja pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. »V upravi KP Goričko zdaj prvič slišimo za to možnost in sami nismo vključeni v morebitno izbiranje dreves ali habitatov za zakup. A osebno sem vesel, kajti vsako zakupljeno habitatno drevo je koristno za gozdne ptice in netopirje, saj na Goričkem živijo tudi vrste netopirjev, ki gnezdijo v gozdovih. Tudi mi se v KP Goričko ukvarjamo s habitatnimi drevesi, vendar zunaj gozda, v kmetijski krajini, kjer obnavljamo visokodebelne stare sadovnjake in vrbovja, ki so bivališča nekaterih izmed štirinajstih kvalifikacijskih vrst ptic, kolikor jih živi na območju krajinskega parka. Bi pa z veseljem sodelovali tudi pri iskanju dreves in ekocelic v gozdovih.«