Domnevno sporne posle poslanca SDS prijavili pristojnim organom

Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, zaradi sumov krivega pričanja preučuje možnosti kazenske ovadbe posameznih prič. Medtem so poslanca SDS Zorana Mojškrca, ki ni želel odgovarjati na vprašanja, kaznovali z denarno kaznijo, njegove domnevno sporne posle pa najavili tudi pristojnim organom.

Komisija je namreč Mojškrca zaslišala konec marca, vprašanja pa so se vrtela predvsem okoli njegovega nekdanjega podjetja Geopolar Zaščite, ki izdaja tudi medijska portala Utrip-Ljubljana in Notranjska.si ter o sodelovanju z Boštjanom Averjem, enem od kandidatov SDS za položaje v gospodarstvu. Aver je namreč do julija 2021 vodil Komunalno podjetje Logatec, kjer je bil Mojškerc do nastopa poslanske funkcije nadzornik.

Nekdanji poslanec SDS Magyar vložil tožbo zoper poslanko Svobode Šetinc Pašek

Iz ugotovitev komisije je razvidno, da je Mojškerc med drugim posloval z Averjem v času, ko je bil zdajšnji poslanec SDS nadzornik Komunalnega podjetja Logatec, Aver pa direktor podjetja, je pojasnila predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek (Gibanje Svoboda). Ker je to v nasprotju z zakonom o integriteti, so člani komisije oba omenjena prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).

»Prav tako bomo zaradi ugotovitev preiskovalne komisije, ki izhaja iz zbrane in pregledane dokumentacije ter zaslišanja priče primorani vsem drugim pristojnim organom odstopiti vso dokumentacijo in gradivo, ki ga hrani preiskovalna komisija v zvezi s posli poslanskega kolega in osebami, ki so bile z njim v povezavi,« je napovedala Šetinc Paškova. Omenjeno dokumentacijo bodo tako posredovali Finančni upravi RS, tožilstvu, policiji in KPK.

Člani preiskovalne komisije so prejšnji teden sklenili tudi, da proti dvema gospodarskima družbama ter večjemu številu fizičnih oseb podajo prijave na finančno upravo.

Priče se izogibajo zaslišanjem, manjkajo ali ne odgovarjajo

Šetinc Paškova je sicer ocenila, da je bila odločitev za ustanovitev preiskovalne komisije utemeljena, saj da se ob zbiranju dokumentacije in zaslišanju prič potrjujejo vsi sumi o nezakonitem financiranju strank v medijih pred in med lanskimi parlamentarnimi volitvami. »Tudi zato se po mojem mnenju priče izogibajo zaslišanjem, neupravičeno manjkajo, tiste, ki pridejo, pa ne želijo odgovarjati na naša vprašanja,« je prepričana.

V luči tega vidi tudi odškodninsko tožbo nekdanjega poslanca SDS Janeza Magyara, ki mu je vabilo na zaslišanje pred komisijo vročila med novembrsko redno sejo DZ, in tožbo poslanca SDS Žana Mahniča, ki ga je komisija sklenila uvrstiti med priče, s tem pa mu je prenehalo članstvo v komisiji.

Kot je spomnila Mojca Šetinc Pašek, je komisija do zdaj zaslišala več prič. Med drugim so se ukvarjali s financiranjem tednika Demokracija, pri čemer so ugotovili, da je skoraj 83.000 evrov za njegovo oglaševanje prispevalo 40 občin, pa tudi občinskih podjetij blizu stranke SDS. Pri tem so zaznali tudi sume izigravanja medijske zakonodaje, zato so celotno zadevo predali inšpektoratu za medije. Po zaslišanju prič glede oglaševanja omenjenega tednika pa so po navedbah predsednice preiskovalne komisije dobili tudi številne klice, da so javno zaslišane priče krivo pričale, zato v komisiji preučujejo možnost vložitve kazenske ovadbe proti posameznim pričam.

Pritiski in fizične grožnje

Delo komisije se je do zdaj vrtelo tudi okoli pogodbe Telekoma z Inštitutom za avtorsko pravico, ki ga je nekaj mesecev pred nastopom tretje vlade Janeza Janše na domačem naslovu ustanovil Blaž Rant, za plačilo nadomestila za distribucijo Nova24TV in več drugih programov.

Na to temo je komisija zaslišala več kot deset prič, ki so po navedbah Šetinc Paškove pojasnjevale ozadje sklepanja in izvajanja omenjene pogodbe ter tudi širše dogajanje na Telekomu vse od februarja 2020. »Priče so nam v zvezi s tem obdobjem, torej od februarja 2020 pa vse obdobje tretje Janševe vlade, izpovedale šokantne zgodbe o pritiskih, ki so jih začele doživljati, še preden je 13. marca 2020 zaprisegla vlada,« je dejala. Po njenih besedah je šlo za pritiske tako na vodilne kadre v Telekomu kot tudi nižje vodstvene zaposlene zaradi spremenjenih političnih okoliščin.

Med drugim naj bi vrh Telekoma tik pred nastopom Janševe vlade prejel Rantov dopis, v katerem je menda grozil s prijavami in tožbami, če z njim ne podpišejo pogodbe. Ta je bila po oceni Mojce Šetinc Pašek sklenjena v rekordnem času, manj kot mesec dni po prejetju omenjenega dopisa, celotno vodstvo Telekoma pa da se je zavedalo, da gre za škodljivo pogodbo za podjetje. »Slišali smo šokantne izpovedi o tem, da so v tem obdobju živeli ne samo pod neko težo pritiskov, ampak v psihozi, deležni so bili tudi fizičnih groženj, kaj se jim lahko zgodi, tudi grožnje s smrtjo, če ne bodo delovali tako, kot zapoveduje nova politična klima,« je zaslišanja več prič povzela Šetinc Paškova.

Preiskovalna komisija, ki jo je DZ odredil lani konec junija, sicer zdaj začenja pregledovanje novega sklopa dokumentacije, ki so jo prejeli z vlade. Zaslišanje prič bodo nadaljevali 19. maja, ko bo pred komisijo vabljen nekdanji direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija. Do poletja pa namerava komisija pripraviti prvo vmesno poročilo z dotedanjimi ugotovitvami.