Danes v ritmu glasbe in - dežnih kapelj

Ljubljana – Danes je praznik glasbe. Na 21. junij v sedemsto mestih po vsem svetu pod okriljem glasbene iniciative Fête de la musique muzicirajo na prostem; tudi devet slovenskih mest bo danes v ritmu glasbe. Maribor, Celje, Novo Gorico, Kranj, Ptuj, Mursko Soboto, Železnike in Piran z okolico bodo prevevali zvoki klasične glasbe in zborovskega petja, rocka, popa, jazza, hip hopa in urbane elektronske glasbe.
 
Fête de la Musique je nastal leta 1982 v Franciji. Slovenija oziroma zadruga Celinka se jim je pridružila v 2011, po štirih letih pa je organizacijo praznika prevzel Slovenski glasbenoinformacijski center, ki želi ozaveščati o pomenu zvočne ekologije, sožitju glasbenikov s prebivalci mesta ter pozitivnih učinkih, ki jih v primerjavi z zvočniki trgovinskih in gostinskih obratov v javni prostor prinaša živa glasba.
 

Najraje poslušamo zborovsko in vokalno glasbo

 
V Sloveniji so, kot ugotavlja Statistični urad (Surs), glasbene prireditve v povprečju bolj priljubljene od drugih kulturnih prireditev. Koncerti in drugi z glasbo povezani dogodki so v 2018  denimo predstavljali približno četrtino vse odrske ponudbe pri nas, obiskovalci teh prireditev pa tretjino obiskovalcev vseh kulturnih prireditev.
Največ obiskovalcev je bilo na koncertih zborovske in vokalne glasbe, najmanj pa na koncertih sodobne in komponirane glasbe. Največji povprečni obisk na prireditev so imele baletne predstave, najmanjšega pa sodobni ples.

Šestnajst kulturnih prireditev na dan

Kulturne ustanove v Sloveniji so v 2018 pripravile 4.170 koncertov različnih glasbenih zvrsti, še poroča Surs. Največ je bilo koncertov zborovske in vokalne glasbe. Skupaj z opernimi in drugimi glasbeno-scenskimi prireditvami, baletom, sodobnim plesom in folkloro, so bile glasbene prireditve skoraj četrtina vse kulturne ponudbe na odrih v letu 2018; vseh skupaj je bilo 5.792 ali povprečno šestnajst na dan.

Na koncertih in drugih glasbenih prireditvah so v 2018 predstavili 3.775 novih ali na novo naštudiranih del, od teh so skoraj polovico prispevali slovenski avtorji. Največ novih del od vseh  je bilo za zborovsko in vokalno glasbo, najmanj pa  za baletne
predstave.

Dobrim 1400 sta glasba in ples poklic

Konec lanskega leta je bilo v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva vpisanih 1.152 glasbenikov, pevcev, skladateljev in 260 plesalcev ter koreografov, ki jim je to glavni poklic;  toliko jih je bilo vključenih tudi v obvezno socialno zavarovanje. Surs je pregledal tudi njihove plače. Povprečna mesečna bruto plača v poklicni skupini glasbeniki je v 2013 znašala 2.148 evrov, v poklicni skupini plesalci pa 1.746 evrov; slovensko povprečje je znašalo 1.523 evrov. V 2018 je povprečna mesečna bruto plača glasbenikov znašala 2.347, plesalcev pa 1.936 evrov; slovensko povprečje je bilo 1.682 evrov.

V 2013 je bila povprečna mesečna bruto plača glasbenikov od povprečne mesečne bruto plače vseh delovno aktivnih v Sloveniji višja za 41 odstotkov, v letu 2018 pa za 39,5 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača plesalcev je bila obakrat višja od slovenske povprečne za okrog 15 odstotkov.

Sigic pomagal 

Na pomoč glasbenikom, samozaposlenim v kulturi, je zaradi posledic koronavirusa letos priskočil Sigic, ki je v aprilu sprožil akcijo za finančno pomoč v višini dvesto evrov. S hitro finančno pomočjo je Sigic želel glasbenikom omogočiti pokrivanje najnujnejših življenjskih stroškov. V zameno za finančno pomoč pa so v Sigicu glasbenike prosili za nastop na letošnjem Prazniku glasbe. Z akcijo so, poroča STA, pomagali 23 glasbenikom.