Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

»Čuden« material je naročil LafargeHolcim

Rekultivacija cementarniškega kamnoloma ali kako lahko s kamionov pade za deset kamionov zemljine na tujo zemljo?
LafargeHolcim potrebuje material za rekultivacijo kamnoloma. Foto: JURE ERZEN/Delo
LafargeHolcim potrebuje material za rekultivacijo kamnoloma. Foto: JURE ERZEN/Delo
18. 4. 2020 | 06:00
5:24
Trbovlje – Po več tisoč tonah elektrofiltrskega pepela iz ljubljanske Energetike, pepela iz Vipapa in mulja »neznanega izvora«, ki so jih lansko jesen kamioni dovažali in odlagali na energetske površine nad Trbovljami in na gradbišče bivše STT sredi mesta, so na obzorju novi »konvoji« materiala. Gre za zemljino od izkopa z območja Rimskih Toplic, je za Delo potrdil lastnik Sproma Franjo Skušek, namenjena pa je za rekultivacijo LafargeHolcimovih površin.

Prve Spromove kamione, naložene z domnevno neznanim materialom, ki vozijo v smeri Bukove gore oziroma kamnoloma v lasti LafargeHolcima (LH) ter v smeri rudniških površin in površin energetske hčerinske družbe HSE EDT, so Trboveljčani opazili že v zadnjih dneh marca, nato še v prvih dneh aprila. Nanje so opozorili Davorina Žnidariča iz Civilne iniciative, ki je s spornim početjem seznanil inšpekcije in občino. Vse, kar pripeljejo, z delovnimi stroji, takoj tudi zakopljejo, oziroma razgrnejo z buldožerji, da zakrijejo sledi, so mu javili v dopisu. Posebej ogorčeni so bili nad odlaganjem na območju Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), natančneje nad Savskim poljem, saj je podjetje s sanacijo degradiranih površin uradno zaključilo zadnjega decembra 2019. Skušek zatrjuje, da trenutno materiala ne dovaža, ker ni izkopa, da ne počne »ničesar, kar ne bi bilo v skladu s predpisi«, da ima za posel z LH službene naloge in da ima tudi LH dovoljenje za rekultivacijo površin po pridobivanju mineralnih surovin – torej svojega kamnoloma na območju Bukove gore nad Trbovljami. Skušek priznava, da zemljina, ki jo vozi, ni primerna za kmetijstvo, da pa to ni zemlja z izkopov železniške infrastrukture. Doslej, ocenjuje, je je pripeljal okrog sto kubičnih metrov: »S tremi kamioni opravimo po dve do tri vožnje na dan.« V LH nas naša vprašanja niso odgovorili, Ervin Renko, direktor HSE EDT, pa je zagotovil, da v zadnjih 60 dneh na območju Lakonce ne izvajajo nobene aktivnosti.


»Zemljino bomo odstranili«


Likvidacijski upravitelj RTH<strong> </strong>dr. Jani Žlak<strong> </strong>ocenjuje, da je »z Spromovih kamionov padlo za kakšnih deset kamionov materiala« - brez dovoljenja in brez predložitve ustrezne dokumentacije. Foto Polona Malovrh
Likvidacijski upravitelj RTH dr. Jani Žlak ocenjuje, da je »z Spromovih kamionov padlo za kakšnih deset kamionov materiala« - brez dovoljenja in brez predložitve ustrezne dokumentacije. Foto Polona Malovrh


Za material s Spromovih kamionov, ki je namesto v kamnolomu LH, končal na rudniških površinah, Skušek ve: »Da ga nekaj dostavimo tudi njim, nas je prosil izvajalec RTH. Če nam ne bi odprli rampe, jim ga ne bi mogli dostaviti,« je dejal in potožil, da so nekaj materiala navozili tudi drugi. Likvidacijski upravitelj RTH dr. Jani Žlak ocenjuje, da je »z Spromovih kamionov padlo za kakšnih deset kamionov materiala« - brez dovoljenja in brez predložitve ustrezne dokumentacije. Z dopisom so Skuška že v sredo pozvali, naj ga do 30. aprila odstrani. »Začasno skladiščenje odpadkov brez dokazil o ustreznosti v skladu z zakonodajo in uredbo o odpadkih oziroma ustreznih evidenčnih listov kljub veljavnemu okoljevarstvenemu dovoljenju za zbiranje tovrstnih odpadkov ne pride v poštev. Prav tako ne vgradnja materiala, saj je za to treba upoštevati določila uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.«»Če je tako, bomo zemljino odstranili,« je za Delo zagotovil Skušek, ki dopisa RTH še ni dobil, kot je dejal. Sprom ni edini, ki odpadke na rudniške površine odlaga brez dovoljenj; je le eden redkih, ki so ga pri tem zasačili. Kot pravi Žlak, s svojih površin najmanj enkrat mesečno odvažajo na črno odložen material: »Ljudje odlagajo belo tehniko, salonitke, kopice asfalta … s tremi zaposlenimi za določen čas je 1400 hektarjev površin fizično nemogoče nadzirati. Da ne omenim, da nas ta človeška malomarnost vsak mesec stane več tisoč evrov.«


Inšpektorji že na terenu


Po elektrofiltrskem pepelu, pepelu iz Vipapa in po mulju "neznanega izvora" zdaj v Trbovlje vozijo zemljino z izkopov za železniško infrastrukturo v Rimskih Toplicah. Foto Arhiv Jp
Po elektrofiltrskem pepelu, pepelu iz Vipapa in po mulju "neznanega izvora" zdaj v Trbovlje vozijo zemljino z izkopov za železniško infrastrukturo v Rimskih Toplicah. Foto Arhiv Jp


Lokacije, kamor naj bi vozili material, so si inšpektorji za infrastrukturo, kot smo izvedeli od Suzane Macolič, direktorice Inšpekcije za energetiko in rudarstvo, že ogledali. Obiskali so tudi površinski kop Bukova gora, kjer nepravilnosti niso ugotovili. »Inšpekcijski nadzor obeh lokacij, kamor se dovaža material, to je območje kamnoloma Plesko in del območja pridobivalnega prostora RTH, nasproti ventilatorske postaje Frančiška, še poteka,« pravi Macoličeva.

Občina Trbovlje, ki v nasprotju z nadzorom nad nezakonitim odlaganjem komunalnih odpadkov za nadzor nad rudniškimi površinami in kamnolomi ni pristojna, dovozu kakršnega koli škodljivega materiala »absolutno nasprotuje«, pravijo. Od RTH in od LH so že zahtevali pojasnil o dogajanju na njihovih površinah, več kot to, da »pristojne na problematiko opozarjamo ter da zahtevamo pojasnila«, pravijo, pa ne morejo storiti.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine